Letos so na prestižno tekmovanje Las Vegas Shoot odpotovali kar trije naši člani, Denis Fink, Robert Luštrek in Marko Petrič. Na tekmovanju je bilo skoraj 4000 tekmovalcev različnih kategorij. Potekalo je od 6. – 9. marca, v središču Las Vegasa. Vsi trije so nepogrešljivi v Lokostrelskem klubu Ankaran, saj aktivno sodelujejo v upravnem odboru in komisijah kluba, pomagajo pri različnih aktivnostih, delovnih akcijah in organizacijah dogodkov ter tekmovanj. Poleg omenjenih obveznosti, službe in družine še redno resno trenirajo in tekmujejo v veteranskih in članskih kategorijah.

V Las Vegasu so dosegli naslenje rezultate:

Denis Fink je v kategoriji »Compound flights flight 19« zasedel 21. mesto z 862/900 krogi.

Marko Petrič je bil v kategoriji »Compound flights flight 22« na 22. mestu z 852/900 krogi.

Robert Luštrek je bil v kategoriji »Compound flights flight 15« na 23. mestu z 867/900 krogi.

Čestitamo za zelo dobre dosežke izven domačega terena in želimo jim varen čezoceanski let domov.

V dvorani sv. Frančiška se je 11. marca odvila prireditev Športnik Kopra. Začetek prireditve je naznanila parada mladih športnikov, ki so s seboj prinesli svoje rekvizite, ob njih so bile tudi plesalke in voditelj Evgen Ban, ki je parado spremljal s pesmijo »Love is in the air«. V paradi sta sodelovala dva naša lokostrelca, Rebeka Božeglav in Avgust Fičur. Po paradi so mladi športniki sedli na oder, kjer so aktivno sodelovali skozi celotno, dve uri trajajočo prireditev. Slavnostna govornika sta bila župan MOK Aleš Bržan in predsednik Športne zveze, Primož Marinko.

Priznanja za uspehe v letu 2024 je prejelo kar nekaj športnikov Lokostrelskega kluba Ankaran. Najprej do na oder stopili najmlajši udeleženci prireditve, ki so dosegli viden športni dosežek v otroških kategorijah, to so bili David Pešić, Harper Rojc in Jure Grandič. Nato so priznanja prevzeli tisti, ki so dosegli vidni dosežek v mladinskih in članskih kategorijah – Zarja Mahnič, Draž Kljun, Safet Baltić in ekipa treh v sestavi Denis Fink, Nejc Kralj in Viktor Primožič Gogala.

Plaketo za perspektivni športni dosežek sta prejeli Nina Corel in Tinkara Kardinar. Plaketo za vrhunski športni dosežek je prejela Ana Umer. Nazadnje so podelili še posebna priznanja. Prejeli sta jih Brina Božič, za trenersko delo pri mešani ekipi, ki je osvojila bron na paralimpijskih igrah v Parizu in Maya Shalaby, ki je prejela plaketo za sojenje na paralimpijskih igrah v Parizu.

Športnica leta je postala zlata olimpijka, judoistka Andreja Leški, športnik pa olimpijski podprvak v kajtanju, Toni Vodišek. Ekipni naslov so osvojili rokometaši.

Čestitamo!

V soboto, prvega marca, so se naši šolarji udeležili državnega šolskega prvenstva, ki je potekalo v Vojniku in je bilo organizirano s strani Društva Šentlok.

Nastopilo je kar devetnajst naših članov in posamično so osvojili tri odličja, od tega dve zlati medalji. Nina Corel je pristreljala zlato medaljo v kategoriji UL dijakinje, v kategoriji UL 7.- 9. razred pa je Harper Rojc osvojila prvo mesto in Maja Drešar tretje mesto.

Imeli smo tudi dve ekipi osnovnih šol, OŠ Elvire Vatovec Prade je dosegla odlično prvo mesto med tridesetimi tekmovalci. Ekipa OŠ Dušana Bordona Semedela pa se je v isti kategoriji uvrstila na dvanajsto mesto. Pri ekipah srednjih šol se je ekipa Gimnazije Koper uvrstila na tretje mesto.

Čestitke vsem tekmovalcem!

Izjemna Irena Rosa, je v ponedeljek, 3. februarja 2025, prejela Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu. To je najvišje državno priznanje Republike Slovenije na področju športa. Dogodek je potekal v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, s prenosom v živo na RTV SLO 2.

Irena se je včlanila v Lokostrelski klub Ankaran leta 1984. Je dolgoletna članica, ki je delovala kot športnica, trenerka, sodnica, članica upravnega odbora idr., zadnja leta je podpredsednica kluba. V vseh letih je pomembno vplivala na razcvet Lokostrelskega kluba Ankaran ter na njegov obstoj v kriznih obdobjih. V preteklosti je kot predstavnica državne reprezentance Slovenijo zastopala kar petnajst let. Uspešna je bila tudi v svoji sodniški karieri, kjer je kot mednarodna lokostrelska sodnica sodila na evropskih, svetovnih prvenstvih in treh olimpijskih igrah. Bila je deset let direktorica streljanja na številnih mednarodnih tekmovanjih ter na paralimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Je častna članica Lokostrelske zveze Slovenije. Prevedla je lokostrelska pravila, mednarodni sodniški priročnik in izdala več knjig. Več kot 30 let je usposabljala strokovni kader. Več kot dvajset let je kot vodja projektov, pri evropski kontinentalni lokostrelski zvezi, pomagala na področju mladine in organizirala evropska prvenstva ter mladinske pokale. V zadnjih tridesetih letih je v Sloveniji in tujini organizirala številna mednarodna tekmovanja v tarčnem, poljskem in 3D lokostrelstvu. Je tudi velika podpornica razvoja paralokostrelstva v Sloveniji.

Irena, izjemnNam lahko poveste še tri svoje večje dosežke ali področja delovanja, ki jih v obrazložitvi prejema nagrade niso izpostavili?o se veselimo, da so vaše dolgoletno delo nagradili z najvišjo nagrado v športu in Vam zanjo iskreno čestitamo! Ob utemeljitvi za prejem nagrade, ki smo jo lahko slišali na televizijskem

Nam lahko poveste še tri svoje večje dosežke ali področja delovanja, ki jih v obrazložitvi prejema nagrade niso izpostavili? Ah, vse so že povedali. Sicer je pa 40 let dolgo obdobje. Vsega je bilo veliko. Vse kar naredimo dobro, si moramo sami sebi šteti za uspeh in se ga veseliti. To je vedno motivacija za nadaljnje delo. Sicer pa sem nagrado dobila za življenjsko delo. Res da je večina tega že za menoj, a nisem še zaključila. Vedno pravim, da moram še dolgo živeti, da bom uspela še narediti vse kar imam v planu.

Z lokostrelstvom ste se srečali pred več kot štiridesetimi leti. Kje in kaj vas je pritegnilo v ta šport? Ste si takrat predstavljali, da se bo vaše življenje z njim tako prepletlo? Pravzaprav takrat o lokostrelstvu nisem imela pojma in ne morem reči, da sem kot mnogi, ki so si že v otroštvu izdelovali loke in puščice iz lesenih palic. Sem pa oseba, ki me pritegne zanos drugih in tako sem padla tudi v lokostrelstvo. Moj bivši mož Vlado Rosa, moj sosed Miran Bavčar in še nekateri drugi so pred 44 leti slišali za tedaj jugoslovansko lokostrelsko reprezentanco in za uspešne mednarodne lokostrelce, ki so jih dobesedno obsedli. Doma se je govorilo samo o lokostrelstvu. Začeli smo nabavljati in izdelovati opremo ter ustanavljati klub. Jaz sem bila tista, ki sem v začetku uredila papirologijo (in jo še danes urejam), kasneje pa sem tudi sama poskusila streljati z lokom in leta 1987 dobila svoj prvi lok. Najprej goli lok, potem so mi nanj dodali opremo za ukrivljeni lok, zatem sem dobila compound, se srečala s sodniškim delom, z organizacijo tekmovanj ….

Katero obdobje delovanja v lokostrelstvu (ali dosežek) vam največ pomeni oz. se ga najraje spominjate? Tako sem še vedno zaposlena, da še ni časa za odpiranje spominov. Vse je bilo lepo, najlepše pa je ko dobiš Božično novoletne čestitke še vedno z vseh koncev sveta, ko lahko vzameš telefon in poklepetaš z mnogimi od vsepovsod. Če pa le pobrskam po spominu, je to morda čudovit občutek, ki ga doživiš na tekmovanju kot tekmovalec. Osredotočiš se in veš, da je tvoj zadnji strel odvisen od tvoje zmage ali še hujše, od zmage tvoje ekipe. Dveh takih dogodkov se spomnim. Enkrat je zelo pihalo in puščice so vsem letele vsepovsod. Vsem je dih zastal ob mojem zadnjem odločilnem strelu, publika na tribuni je utihnila in to je bil še dodatni pritisk za mene. Ampak kot da sem ta strel videla že vnaprej in puščico usmerila naravnost v center. Vsi na tribuni so zavriskali. In seveda smo zmagale. Čudovit občutek.

V svetovni lokostrelski sceni ste imeli in še imate veliko funkcij. Kako pomemben je prenos informacij, znanja in primerov dobre prakse iz tujine v slovenski prostor? Bi se morali vaši mlajši kolegi, ki so aktivno vpeti v mednarodne lokostrelske vode, bolje potruditi na tem področju? Vedno sem poskušala znanje prenašati na druge. Marsikatero delo, ki sem ga opravljala ali ga še opravljam, ni tako, ki se ga naučiš, ampak postopoma priučiš. Veliko dela je potrebnega. Mora te zares zanimati in osrečevati, da rineš dalje. Pa ni vedno samo lepo. Ampak če vidiš končni cilj, veš da moraš naprej. To pa pogosto zahteva ogromno razmišljanja in ustvarjanja ter predvsem veliko časa. Danes mnogi niso pripravljeni več toliko vlagati v to in tako žal nimam pravih naslednikov.

Poklicno ste delali kot učiteljica matematike, v osebnem življenju ste tudi partnerka, mama dveh (zdaj že) odraslih otrok in tudi babica. Človek dobi občutek, da ima vaš dan vsaj 35 ur. Kako ste uspeli prepletati službeni poklic, družinsko življenje in lokostrelsko kariero? Ste iz svojega poklica lahko potegnili kakšne vzporednice in svoje znanje uporabili tudi na funkcijah, ki ste jih imeli v svetu športa? Res ima dan samo 24 ur, toda vsakdo si lahko najde toliko časa kot se mu zdi vredno. Res je bilo včasih naporno, noči kratke, a vse se da. Potrebna pa je disciplina. Tudi do svojih otrok sem bila dokaj stroga. Spati je bilo treba iti, ko je bil čas za spanje, pojesti vse kar je bilo pripravljeno. Izbiranja ni bilo. Tudi časa za bolezen in slabo počutje vsaj pri meni ni bilo. Otroka sta se naučila samostojnosti in ne spomnim se, da bi kaj dosti sedela z njima pri domačih nalogah. Tudi glede domačih opravil je imel vsak svoje zadolžitve. Povedati moram, da imam čudovito sestro, ki je mnogokrat poskrbela za otroke, ko sem bila odsotna. Tudi moj ravnatelj na šoli je imel velik posluh za moje delo in me je podpiral. Učiteljski poklic je zahteven, a mi je tudi omogočal prilagajanje časa. Priprav na pouk pač nisem izvajala vedno podnevi, mnogokrat ponoči, ko ni bilo treninga ali drugih dejavnosti. Mnogokrat sem spala na obroke. Imam to srečo, da lahko spim kadarkoli, kjerkoli in da lahko tudi nadoknadim spanje. Ko grem spat, odložim delo in skrbi in preprosto zaprem rolete. Pa še ženska sem in celo mnogi moški pravijo, da lahko delamo ženske po več del hkrati. Spanja ne moreš podvojiti, če pa delaš po dve deli hkrati, pa zares zgleda, kot da ima dan 35 ur. Če si rečeš, kar je treba, ni težko, gre. Tudi odlaganja dela ne sme biti. Sicer pa sem po izobrazbi matematik in vse je bilo vedno načrtovano, usklajeno, preračunano …

Katere svoje osebnostne lastnosti bi najbolj izpostavili? Kaj menite, da je tisto, kar mora imeti človek, da postane uspešen na svojem področju? Najprej željo, jasen cilj in vztrajnost. Preden sem se za kaj odločila, sem vedno premislila in po odločitvi pogosto ni bilo poti nazaj. Če sem nekaj začela, si nikoli nisem priznala, da tega ne morem izpeljati. In samo dvakrat v življenju sem rekla, ne grem se več. Seveda ne gre vedno vse po načrtih, ni vedno vse lepo. A običajno sem si rekla: jutri bo nov dan in vse bo drugače. Če že ni bilo drugače, je bil vsaj moj pogled na to drugačen. Ne smemo torej kar takoj obupati. Sicer pa so pomembni tudi doslednost, poštenost, urejenost, predanost in še marsikaj.

Ko takole gledamo Vaš izjemen življenjepis, nas brž spodbudi za nadaljnje delo. Kaj bi svetovali mladim šolarjem, ki so se lotili tekmovalnega lokostrelstva? Zaupaj svojemu trenerju. Ona ali on je tisti, ki skrbi, da gre vse tako kot bi moralo iti, ti pa si tisti/tista, ki mora to izvesti. Površnosti ali polovičarstva ni. Predvsem pa zaupaj sebi. Reci si: to zmorem. Zaupanje vase in v trenerja, vodljivost, vztrajnost in osredotočenje so pomembni.

Še zadnje vprašanje. Zanima nas, če še kdaj primete lok in ustrelite kakšno puščico? Imam šolski lok in z njim včasih streljam, predvsem pa pokažem izvedbo strela na kašnih predstavitvah ali team buildingih v kampu. In vsakokrat je lep občutek, ko vsi pomislijo kako je to enostavno in slišiš tisti »uuuu …«, ko gre v rumeno. Sicer pa so mi Matija Žlender, Denis Fink in Dejan Sitar uredili moj 30 let star compound in komaj čakam na malo toplejše vreme.

Hvala za Vaš čas in še enkrat vse pohvale v imenu celotnega kluba LK Ankaran!

Poleg Irene Rosa sta Bloudkovo nagrado za leto 2024 prejela tudi varovanca naše klubske trenerke Brine Božič, Živa Lavrinc in Dejan Fabčič, za osvojeno bronasto medaljo na paralimpijskih igrah v Parizu.

Na volilni skupščini, 20. februarja 2024, smo najprej sprejeli poročila za leto 2024 in nato nadaljevali s plani in predlogi za leto 2025. Z dovoljšnjim številom udeležencev smo bili sklepčni. Ker je bila skupščina volilna, smo volili člane, ki sestavjajo organe Lokostrelskega kluba Ankaran.

V tretji mandat je bila izvoljena predsednica Maya Shalaby.

V upravni odbor so bili izvoljeni Robert Luštrek, Robert Medved, Kristjan Prodan in Irena Rosa. V nadzornem odboru so Brina Božič, Blaž Samotorčan in Denis Fink.

Disciplinsko komisijo sestavljajo Anja Drešar, Draž Kljun in Karmen Rojc.

PREDSEDNICA: Maya Shalaby

UPRAVNI ODBOR: Robi Luštrek Robert Medved Kristjan Prodan Irena Rosa

NADZORNI ODBOR: Brina Božič Denis Fink Blaž Samotorčan

DISCIPLINSKA KOMISIJA: Anja Drešar Draž Kljun Karmen Rojc Po volitvah je sledila podelitev priznanj vsem tekmovalcem kluba, podelitev jubilejnih in drugih posebnih priznanj. Naziv lokostrelka leta je prejela Ana Umer, naziv mlada lokostrelka leta pa Tinkara Kardinar. Obe sta si naslov prislužili z veliko mednarodnimi dosežki v letu 2024 ter visokimi kategorizacijami. Z rezultati zelo izstopata med vsemi tekmovalci Lokostrelskega kluba Ankaran. Vsakoletno klubsko prireditev krasi tudi tradicionalni izbor princeske, princa, kraljice in kralja, kjer sodeluje vsak udeleženec tako, da ustreli en strel v lica, brez da bi vedel, kje točno se skriva cilj. Letošnji zmagovalci so bili Taja Klabjan in Jan Brezec za princeso in princa ter Nina Corel in Uroš Šavelj za kraljico in kralja kluba. Uspešno leto smo slavili tudi skupaj z našo podpredsednico in dolgoletno članico kluba, Ireno Roso. Pred kratkim je prejela najvišjo nagrado RS na področju športa, Bloudkovo nagrado za življenjsko delo. Pripravili smo ji sprejem in se na tak način s pozornostjo poklonili njenim dosežkom ter desetletjem dela, v katerim je pomembno vplivala tudi na razvoj in obstoj svojega matičnega kluba, Lokostrelskega kluba Ankaran. Zaigrali in zapeli smo ji priredbo pesmi z naslovom Irena, Irena – s Pevkama tejo Pribac, flavtistko Anjo Drešar, kitaristom Klemnom Božičem in tolkalcema Oliverjem Fernerjem Birsa in Majem Božičem. Pripravili smo ji tudi napise s čestitkami ter prinesli torto, kot se za pravo praznovanje tudi spodobi. Ireno smo obdarili s simbolično zlato puščico ter šopkom rož. Iskrene čestitke vsem za uspešno leto 2024!

8. in 9. februarja se je naša predsednica Maya Shalaby, kot članica WA komisije za tarčno lokostrelstvo, udeležila srečanja vseh WA komisij. Prisotni so bili člani vseh komisij ter predstavniki WA in sestanki so potekali v prostorih WA Excellance Centra v Lausanni (Švica). O kakšnih predlogih in spremembah so se na sestankih pogovarjali, si lahko preberete na sledeči povezavi: https://www.archery-si.org/skupni-sestanki-wa-komisij/

Na slovenski kulturni praznik, smo tekmovali na državnem dvoranskem prvenstvu, ki ga je organiziral
DLL Potens, na Vrhniki.

Med članskimi kategorijami so se najvišje uvrstile članice z ukrivljenim lokom, Tinkara Kardinar je bila
4., Ana Umer pa 5. med 32. tekmovalkami. Med člani s sestavljenim lokom je Viktor Primožič Gogala
pristreljal 8. mesto med 47. tekmovalci. Naslov državnih prvakinj ekipno so osvojile Ana Umer,
Tinkara Kardinar in Zarja Mahnič. Tik pod stopničkami, na 4. mestu, je bila naša ekipa moških s
sestavljenim lokom v sestavi – Viktor Primožič Gogala, Jure Grandič in Denis Fink.

V mladinskih kategorijah smo imeli kar nekaj izjemnih uvrstitev. Naslov državne prvakinje v kategoriji
ULU15 je osvojila Harper Rojc. Podprvakinja je bila Maja Drešar, na 4. mestu pa Rebeka Božeglav.
Med moškimi je bil na stopničkah David Pešić, ki je osvojil 3. mesto. Med ULU18 je bila na 3. mestu
Zarja Mahnič. Državna prvakinja v ULU21 je postala Tinkara Kardinar. Zlato medaljo je odnesel
domov tudi Jure Grandič, v kategoriji SLU18. V nekoliko starejši kategoriji, SLU21 je zmagal Viktor
Primožič Gogala. Med veterani je na 4. mestu zaključil Denis Fink, le en krog za tretje uvrščenim. Še
enega novega prvaka imamo in sicer Safeta Baltića, ki je zmagal v kategoriji slepih in slabovidnih.

Iskrene čestitke za vaše dosežke!

Med 17. in 19. januarjem se je v Nimesu odvijala etapa dvoranskega svetovnega pokala. Na njej so nastopili trije naši člani. Najbolje se je odrezala Tinkara Kardinar, ki se je z novim osebnim rekordom (570 krogov – 5. mesto), uvrstila v izločilne dvoboje. V 1/4 je izgubila proti španki Pauli Alvarez Gonzalez. Tinkara je tekmo zaključila na 8. mestu v kategoriji U21 z ukrivljenim lokom. Na 19. mestu je brez eliminacij zaključil Viktor Primožič Gogala, v kategorji U21 s sestavljenim lokom. Med člansko konkurenco je tekmovala Ana Umer, ki je tokrat zasedla 49. mesto.

Čestitamo za nastope!

Sedmega decembra 2024 smo se v Postojni udeležili 23. memoriala Mateja Šabca, ki ga je organiziral Lokostrelski klub MINS Postojna. Lokostrelski klub Ankaran je zastopalo 25 članov, ki so bili razvrščeni v vse tri izmene tekmovanja. Pred začetkom je udeležence že tradicionalno z darilcem presenetil Miklavž. Med tekmo smo si lahko postregli tudi z dobrotami, ki jih je priskrbel organizator. Kljub nekaj težavam z jutranjim soncem, so se naši tekmovalci dobro odrezali in pristreljali deset medalj.

Čestitke vsem tekmovalcem.