ZGODOVINA LOKOSTRELSTVA
Najprej lovska spretnost, nato vojaška veščina, danes šport.
Lokostrelstvo je bilo na programu antičnih olimpijskih kar 1170 let. Na igrah moderne dobe je bilo od leta 1900 do 1920, nato pa od 1972 dalje.
V Sloveniji se je začelo razvijati po letu 1950. Najprej kot druženje med prijatelji in znanci, leta 1969 pa s prvim registriranim lokostrelskim klubom.
Leta 1976 je bila v Mariboru ustanovljena Zveza lokostrelcev Slovenije.
Trem ustanovnim klubom so se kmalu pridružili novi klubi. Danes je v Sloveniji 37 aktivnih klubov s preko 1000 člani.
Pri nas tekmujemo v enajstih različnih disciplinah s štirimi vrstami lokov.
Organizirajo se državna prvenstva, dvoranska liga, pokalna tekmovanja.
Najboljši slovenski lokostrelci se udeležujejo mednarodnih tekmovanj, kjer dosegajo dobre uvrstitve, v nekaterih disciplinah pa smo celo v svetovnem vrhu.
LOKOSTRELSKE DISCIPLINE
TARČNO LOKOSTRELSTVO
Olimpijski krog je največja lokostrelska disciplina. Moški streljajo po 36 puščic na razdaljah 90, 70, 50 in 30 metrov, ženske pa na 70, 60, 50 in 30 metrov. Na daljših dveh razdalja ima tarča premer 122 cm, na krajših pa 80 cm. V tej disciplini mednarodna lokostrelska zveza (FITA) organizira svetovna in evropska prvenstva.
Naslednja disciplina je 2 × 70 metrov. Že ime pove, da tekmovalci streljajo dve seriji po 36 puščic na razdalji 70 metrov. Na olimpijskih igrah se tekmuje samo v tej disciplini, kvalifikacijam pa sledijo dvobojevanja.
900 krogov je disciplina, pri kateri streljajo tekmovalci po 30 puščic na razdaljah 60, 50 in 40 metrov. Ta disciplina je primerna za lokostrelce, ki se s tem športom ukvarjajo rekreativno.
POLJSKO LOKOSTRELSTVO
To disciplino, s tujko imenovano Arrowhead ali Field, gojijo tako vrhunski lokostrelci kot tudi rekreativci. Tekmovanje poteka po razgibani naravi, kjer je razporejenih 12 ali 24 tarč. Tarče imajo premer 20, 40, 60 in 80 cm. Pri polovici tarč je razdalja od strelskega mesta do tarče poznana, na drugi polovici tarč pa mora tekmovalec oceniti razdaljo sam.
DVORANSKO LOKOSTRELSTVO
V zimskem času se lokostrelstvo preseli v športno dvorano. Tam se tekmuje na razdalji 18, tarča pa ima premer 40 cm.
Ostale lokostrelske discipline so še:
– Flight – Lokostrelci streljajo v daljino. Zmaga tisti, ki puščico izstreli najdlje.
– Clout – Tarča je narisana na zemlji in ima premer 15 m . Strelja se na razdalji 85 m za Mlajše dečke in Dečke, 125 m za Kadete in 165 m za Starejše kategorije.
– Forest Round (Gozdni Krog) – Tarče so postavljene v naravi. Na njih so narisane podobe živali v naravni velikosti.
– 3D – Tarče so narejene iz umetne mase in so imitacije živali v naravni velikosti.
– Ski Archery – Ta disciplina združuje tek na smučeh in streljanje z lokom.
– Run Archery – kombinacija teka in streljanja z lokom.
Skopirano iz zloženke LZS
LOK IN PUŠČICA
Lok je skozi zgodovino kot orožje ali lovski pripomoček obdržal prvotno obliko in funkcionalnost, le materiali, iz katerih so generacije ljudstev izdelovale loke, so se spreminjali, odvisno od tega, kaj so v določenem obdobju imeli na razpolago. Leseni lok so v preteklosti uporabljali Egipčani, Japonci in Angleži. Roževinast lok iz rogov opisuje Homer v Odiseji, podobno pa so uporabljali kasneje tudi mongolski narodi. Turki so uporabljali loke, izdelane iz lepljenih govejih kit, ki so jih na poseben način preparirali in lepili v obliko naprej ukrivljenega loka. Asirci so prvi uporabljali kovinski ukrivljeni lok 800 let pred našim štetjem. Puščica je bila ves čas do 20. stoletja po večini izdelana iz lesa, konica je bila kamnita ali kovinska, tetiva na loku pa je bila večinoma izdelana iz rastlinskih vlaken ali iz živalskih črev, med seboj prepletenih ali povitih.
Lok se je v davnini uporabljal večinoma za lov in vojskovanje, prvič zasledimo lok kot športni rekvizit 1000 let pred našim štetjem na Kitajskem. Kitajci so takrat za lokostrelce uvedli pravila za tekmovanja, na katerih so streljali v treh kategorijah na štirinajstih različnih razdaljah. Veliki Konfucij, ki je bil tudi sam dober lokostrelec, je zelo hvalil etiko tega športa.
Na lokostrelskih tekmovanjih se strelja v različnih lokostrelskih slogih glede na vrsto lokov, ki jih lokostrelci uporabljajo. Poznamo več vrst lokov: Ukrivljeni lok, sestavljeni lok, goli lok in dolgi lok.
UKRIVLJENI LOK
S pojavom merilne naprave leta 1950 se je športno lokostrelstvo začelo razvijati v dve smeri. Nekateri so se oprijeli prvotnega streljanja z golim lokom (lok brez merilne naprave in stabilizatorjev), drugi pa so se odločili za nov način streljanja z merilno napravo in stabilizatorji in ga imenujemo ukrivljeni lok ali olimpijski lok (recurve bow). Poleg merilnega pripomočka uporabljamo v olimpijskem slogu še stabilizatorje in uteži, ki zmanjšajo rotacijo in zamik loko ob strelu. Bistven pripomoček na loku, ki je značilen za olimpijski slog, je tleskač (kliker). Ukrivljeni lok je edini slog, ki se strelja na Olimpijskih igrah.
SESTAVLJENI LOK
To je lok moderne dobe. Po številu privržencev v posameznih lokostrelskih slogih danes sestavljeni lok (compound bow) prednjači pred vsemi drugimi lokostrelskimi zvrstmi. Vzrok za tako številčnost ljubiteljev tiči v dejstvu, da je sestavljeni lok komercialno in tehnično prilagojen današnjemu tempu in načinu življenja. Vsakomur v lokostrelstvu hitro in enostavno omogoči uspešne zadetke v tarči ter ne zahteva od lokostrelca velikega naprezanja ob merjenju in umirjanju roke v polnem nategu. Sestavljen je iz: ročaja, dveh krakov, tetive, dveh napenjalnih kablov in dveh ekscentričnih koles, ki zreducira moč loka tudi do 80%. Lok je opremljen z posebnim ležiščem za puščico, s stabilizatorji, z merilno napravo z lečo, kukalom na tetivi, pri proženju pa si pomagamo z mehanskim sprožilcem.
(M. Podržaj)
