Skip to main content

Od uspešne lokostrelke do izjemne trenerke

Medtem, ko se naša trenerka Brina mudi na mladinskem svetovnem prvenstvu na
Irskem z mladinsko reprezentanco, objavljamo intervju, ki smo ga pred kratkim
opravili z njo.

1. Kdaj si se prvič srečala z lokostrelstvom in zakaj si se odločila hoditi po tej
poti?

Ne spomnim se točno kdaj je bil prvi stik. Klemen, moj starejši brat, je bil lokostrelec.
Tako sem bila že zelo zgodaj v stiku z lokostrelstvom a me prav posebno ni
zanimalo. Toliko sem znala, da sem lahko v osnovnošolski šoli v naravi zmagala
tekmo v lokostrelstvu. Mislim, da je bilo to v petem razredu osnovne šole. Takrat
sem se ukvarjala z veliko dejavnostmi – glasbeno šolo, atletiko, plesom in ob tem še
različnimi šolskimi krožki. Ko sem obiskovala 7. razred, sem se pridružila
lokostrelskemu krožku na OŠ Pinka Tomažiča, ki je bila kasneje združena in
preimenovana v OŠ Koper. Krožke je že več let pred tem vodil brat Klemen, ki je bil
tudi trener v LK Ankaran. Zaključil je Fakulteto za šport v Ljubljani ter imel najvišji
naziv strokovnega delavca v športu – trener lokostrelstva. Prosil me je, da naberem
nekaj sošolcev in sošolk ter pridem. Klemen je izvrsten pedagog in trener, z veliko
znanja in posebno žilico za krotenje mladine in usmerjanje v zdrav življenjski slog ter
korektno obnašanje oz. delovanje v skladu z moralnimi načeli. Vesela sem, da me je
prva leta vodil, podpiral, prevažal na treninge in tekmovanja ter mi kupil in dal en kup
opreme. Nikoli se ni pritožil ali pojamral ampak delal kot mravlja za vse nas, ki smo
streljali pod njegovim okriljem. 
Krožek smo imeli enkrat tedensko. Tudi takrat me lokostrelstvo še ni najbolj
navduševalo, saj sem se bolje poistovetila z atletiko, ki je bila kot kraljica športa
veliko bolj spoštovana in ugledna, v primarjavi z lokostrelstvom. Lokostrelci smo bili
večkrat tarča posmeha s strani ekipnih športnikov ter ostalih “uglednejših” panog, pa
čeprav lokostrelec dejansko po času nameni svojemu treningu in pripravi tudi do 4x
več časa kot športniki ostalih panog. Nekdo, ki ni poskusil, zelo težko razume bistvo
lokostrelstva, zato smo lokostrelci zelo povezani med sabo. Združuje nas
razumevanje vseh specifik tega čudovitega športa, ki ni ravno poljuden. Vsak lahko
komentira nogomet – če se ne zapičimo v kvaliteto kometarja … Specifike
lokostrelstva – uglaševanje opreme, pravila tekmovanja, lokostrelsko tehniko,
mentalno pripravo, občutke, strahove in zadoščenje ob uspehu …. To lahko razume
le nekdo, ki resneje strelja z lokom. Moja prelomna točka, ko sem vso svojo
pozornost usmerila v to, da bi postala najboljša lokostrelka, je bil lokostrelski tabor v
Bohinju. Tam sem spoznala, da se z lokostrelstvom ukvarja veliko ljudi iz vseh
koncev Slovenije. Na taboru sem imela čudovito družbo, s katero smo se vrsto let
srečevali po tekmah ter celo izven. To je bil kar izziv, saj je vsak živel na svojem
koncu Slovenije. Na treningu sem bila vsak dan in po nekaj letih se je moj trud
počasi začel obrestovat.

2. Kaj je lokostrelstvo prineslo v tvoje življenje?
Prineslo je veliko. Predvsem smisel življenja in cilj, ki sem mu sledila ne glede na
vse. Imela sem srečo, da so mi starši pustili samostojnost. Na trenutke bi lahko rekli,
da jih ni zanimalo točno kaj počnem in niso mi poskusili pomagati na vsakem koraku.
Če sem kaj res potrebovala – prevoz, novo opremo, so mi stali ob strani. Za vse
ostalo sem bila odgovorna sama. Poskrbela sem zase, kar pogrešam pri današnjih
srednješolcih. Največja napaka je verjetno ravno to, da starši ne pustijo otrok odrasti.
Potem jih morajo še pri petnajstih ali šestnajstih letih opominjati, naj si oblečejo dolg
rokav za tekmo, naesejo kremo za sonce, da jih ne bo opeklo ali operesijo puščice,
se dogovorijo za skupen prevoz. Mladina je pri teh letih že zelo odrasla. Naša naloga
je, da jim kdaj pojasnemo, da delajo neumnost, ko se tega na zavedajo in pa da jih
tretiramo kot odrasle in odgovorne osebe. Naj jih opeče sonce in naj pozabijo tiste
dolge rokave … Dovolimo jim delati napake, sicer se ne bodo nikoli naučili skrbeti
zase. Ključno je, da jih pripravimo za življenje, da bodo lahko delovali sami in zvozili,
ko pridejo do ovire v življenju. No, da se vrnem k vprašanju … Poleg že omenjenega,
mi je lokostrelstvo prineslo sposobnost organizacije, vztrajnosti ko je najtežje,
spoznala sem ogromno ljudi doma in po svetu, prepotovala svet, ugotovila kje je
meja izčrpanosti ter jo velikokrat prestopila. Lahko bi naštevala v nedogled!

3. Še nedavno nazaj si tekmovala za slovensko reprezentanco. Ti je kdaj žal, da
si se odločila za prekinitev tekmovalne kariere?

Nastopanje za reprezentanco je bilo zelo lepo a hkrati izjemno naporno obdobje.
Dokler sem imela pred seboj korenček in realne možnosti, sem dajala vse od sebe.
Ob zaključku kariere je življenje postalo veliko lažje. Prej so bili vsi moji dnevi do
potankosti zapolnjeni in natempirani. Ko sem zaključila se mi je zdelo izjemno
zabavno se vsesti v bar in dve uri klepetati. Tega si prej nisem mogla privoščiti, saj
sem svoj čas namenjala vrhunskemu športu in študiju. Čudovito je, ko imaš v
življenju tako močno motivacijo in željo po cilju, da s polno paro delaš v tisto smer.
Ko to počneš leta in leta, pridejo tudi rezultati. Odrekanje vsemu ostalemu je logično
in naravno. Do sedaj mi še nikoli ni bilo žal, da sem zaključila svojo športno pot,
kvečjemu sem čutila olajšanje, ko sem sprejela odločitev. Sploh pa mi v tem obdobju
življenja veliko bolj ustreza delo trenerja, ko lahko veliko ljudem pomagam do svojih
sanj in ciljev. Prej sem to počela le zase, kar je široko gledano precej bolj sebično.
Po naravi sem bila vedno bolj usmerjena v širše dobro, skrb za druge, ekipni uspeh,
zato se v trenerstvu veliko bolj najdem.

4. Trenutno si trenerka, tako za klub kot za slovensko para-lokostrelsko
reprezentanco. Kaj ti predstavlja večji izziv in zakaj?

Oboje delam res z veseljem in ne bi mogla reči, da je kaj zahtevnejše. Izziv je
predvsem usklajevanje vsega. Počnem še veliko več kot to, kar vprašanje zajema.
Vem koliko vsako področje zahteva – enega celega človeka, ves čas in predanost …
Jaz se pa delim na več področij in se počutim slabo, ko vem, da me potrebujejo tudi
na drugem koncu, kjer ne morem biti. Želim si, da bi napredovali hitreje. Že kot
športnica sem bila nepotrpežljiva – uspeh sem želela takoj ali čim prej možno. Vsak
zamujen dan se mi zdi preveč. Življenje je kratko in škoda je “metati” čas proč. 
Ko je sezona v polnem teku me ni več tednov ali mesecev, saj sem na mednarodnih
tekmovanjih in pripravah. Takrat so klubski lokostrelci prepuščeni sami sebi. No …
Če se navežem na moje misli o samostojnosti mladine, je tudi moje manjkanje dobro
zanje. Zelo dobro… Takrat se morejo znajti, se učiti, izobraževati, premagovati ovire,
reševati težave in graditi svojo notranjo motivacijo. Dandanes je na internetu in v
knjigah ogromno informacij. Če se lokostrelec potrudi, lahko res veliko naštudira in to
ga bo naredilo boljšega od vseh ostalih.

5. Trenerstvo, delo za klubu ter za LZS ti vzame veliko večino časa. Kako to
usklajuješ z zasebnim življenjem? Oziroma, si lahko sploh privoščiš imeti
zasebno življenje?

Lokostrelstvo je način življenja in nemogoče je začrtati mejo med osebnim življenjem
in delom trenerja. Dve opciji imaš v vrhunskem športu – ali je lokostrelstvo tvoje
življenje ali pa preprosto tega ne počneš več oz. počneš na lokalnem ljubiteljskem
nivoju.

6. Pravijo, da se celo življenje učimo. Katere cilje si si še zastavila kot trenerka,
ki bi jih rada dosegla?

Moj glavni cilj je imeti vrhunske športnike, ki redno tekmujejo na olimpijskih in
paralimpijskih igrah, dosegajo medalje na najvišjih tekmovanjih. Ta cilj zajema delo z
začetniki pa vse do vrhunskih športnikov. Sepravi – izoblikovanje vrhusnkega
športnika od začetka do vrha. Športnika, ki je na svoji poti in vrhuncu zdrav in dober
človek, po karieri pa sposoben službe oz. nove kariere, ki mu omogoči preživetje.

7. Za zaključek nam še povej po katerem trenerju se zgleduješ in zakaj ravno
po njem?

Ne bi rekla, da se po katerem trenerju zgledujem. Se pa seveda primerjam z njimi in
vedno ob tem vidim, kaj vse se še lahko naučim. V svoji karieri sem imela več
trenerjev, ki so vplivali na to, kakšna trenerka sem. Lahko bi sicer navedla kakšnega
idola iz tujine a zakaj, ko imamo pri nas take strokovnjake, ki bi si zaslužili veliko več
hvale pa tudi primernejšo plačo!:) 
Moj prvi trener je bil Klemen, moj brat, o katerem sem že kar nekaj povedala. Potem
sem začela trenirati v skupini Matije Žlendra. Matiji bom vedno hvaležna, saj je
strokovnjak, ki me je pripeljal do največjih tekmovanj ter poskrbel, da smo se ob tem
vedno zabavali. No … ne vedno, ob porazih in neuspehu so bili tudi zelo težki
trenutki, a življenje je pač tako, sestavljeno iz sonca, dežja in mavrice. Matiji sem kot
trenerju zaupala 100% in tudi po zaključku kariere ga z veseljem srečam – že njegov
glas me v trenutku vrne v tista čudovita leta, ko je bil svet moj! Takrat je bil trener
mladinske reprezentance Matej Zupanc, danes moj sodelavec. Kot reprezentančni
trener je vložil veliko truda vame na treningih, pripravah in tekmovanjih. Bil je velika
opora in iz mene znal iztisniti stabilnost in posledično dobre rezultate na
mednarodnih tekmah.

Brini seveda želimo uspešno trenersko kariero še naprej, in da bi tudi v bodoče z
veseljem opravljala kar jo trenutno najbolj polni z energijo.

Državno šolsko prvenstvo Logatec

Naša mladina je v nedeljo, 28. maja 2023, tekmovala na šolskem državnem prvenstvu. Nanj so se odpeljali z avtobusom. Tekmovalo je 28 naših lokostrelcev, domov so prinesli 8 individualnih in eno ekipno medaljo. Za šolarje je bilo to zadnje šolsko tekmovanje v šolskem letu 2022/2023. Med šolskimi počitnicami bodo nadaljevali s klubskimi treningi in tekmovanji.

Čestitamo za dosežke!

Regijsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol in Državno prvenstvo 900 krogov

Minuli konec tedna je LK Ankaran na Sveti Katarini v Ankaranu organiziral kar dve tekmovanji.
Prvo, regijsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol, se je odvijalo v soboto. Veliko je bilo šolarjev ter
dijakov, ki so bodisi naši člani ali pa obiskujejo lokostrelski krožek. Kljub vetru, so se vsi še toliko bolj
potrudili in so se prav vsi uvrstili na državno prvenstvo, ki bo že to nedeljo v Logatcu.
Za še boljše in predvsem slastno vzdušje pa je poskrbel VALMAR GLOBAL, ki nam je priskrbel odličen
domači sladoled, s katerim so se lahko sladkali vsi prisotni.
Nekateri tekmovalci skoraj da niso imeli časa za počitek, saj so v nedeljo že streljaji na Državnem
prvenstvu 900 krogov. Močan veter ni niti tokrat oproščal, ampak tekmovalci so bili močnejši, ga
premagali in dosegli dobre rezultate.
Na stopničkah so stali:

Ukrivljeni lok – Članice

  1. mesto Ana UMER

Ukrivljeni lok – Mlajše od 13 let

  1. mesto Maja DREŠAR
  2. mesto Rebeka BOŽEGLAV

Ukrivljeni lok – Mlajše od 18 let

  1. mesto Neža NANUT

Ukrivljeni lok – Mlajši od 18 let

  1. mesto Svit KATARINČIČ

Ukrivljeni lok – Mlajše od 21 let

  1. mesto Nina COREL

Ukrivljeni lok – Mlajši od 21 let

  1. mesto Draž KLJUN
  2. mesto Kristjan PRODAN

Sestavljeni lok – Člani

  1. mesto Marko PETRIČ

Sestavljeni lok – Mlajši od 15 let

  1. mesto Jure GRANDIČ

Sestavljeni lok – Mlajši od 21 let

  1. mesto Viktor PRIMOŽIČ GOGALA

Sestavljeni lok – Starejši od 50 let

  1. mesto Denis FINK

Goli lok – Mlajše od 13 let

  1. mesto Harper ROJC

Goli lok – Mlajši od 13 let

  1. mesto Oliver TRISTAN DINIĆ

Goli lok – Mlajše od 15 let

  1. mesto Trinity ROJC

Goli lok – Mlajši od 15 let

  1. mesto Jernej KAVČIČ
  2. mesto Uroš ĐUKIĆ

Čestitke vsem!

Mladina iz Čateža z dvema medaljama

Mladinska reprezentanca je prvi teden maja preživela v Čatežu, kjer je potekal prvi krog evropskega
mladinskega pokala. Slovensko reprezentanco je sestavljalo 12 športnikov, med njimi štirje naši člani
– Nina Corel, Neža Nanut, Tinkara Kogej Kardinar in Viktor Primožič Gogala.
Na stopničke se je uvrstila Tinkara Kogej Kardinar, ki je skupaj z Oskarjem Gnidovcem (LK Kamnik)
osvojila srebrno medaljo v mešanih ekipah. Nina Corel je skupaj z žensko ekipo osvojila bronasto
medaljo. V ekipi sta bili še Anja Šarec (LK Kamnik) in Žana Pintarič (LK Paradoks). Čestitamo!
Na tekmovanju je bila prisotna tudi Irena Rosa, kot vodja organizacije tekmovanja ter Henk
Wagemakers, kot speaker. Brina Božič je bila prisotna kot trenerka ekipe.
Končne uvrstitve individualno:
Tinkara Kogej Kardinar, 5. mesto
Nina Corel, 33. mesto,
Neža Nanut, 17. mesto
Viktor Primožič Gogala, 9. mesto

Rezultati: Ianseo

Čestitamo!

Šolsko državno prvenstvo

V nedeljo, 26. marca, so naši šolarji tekmovali v Kamniku na državnem šolskem prvenstvu v dvorani. Na tekmi so lahko nastopili le tisti, ki so imeli normo, pristreljeno na področnem prvenstvu pred nekaj tedni.

Prav vsem tekmovalcem je šlo dobro, najvišje uvrščeni so prinesli domov tudi medalje, to so:

Neža Nanut, 1. mesto

Taja Klabjan, 1. mesto                                                  

Viktor Primožič Gogala, 2. mesto

Draž Kljun, 2. mesto

Maja Drešar, 3. mesto

Avtobusni prevoz so financirale osnovne in srednje šole šolarjev. Po tekmovanju smo tekmovalce pogostili LK Ankaran, v piceriji Napoli, v središču Kamnika.

Čestitamo!!!

Volilna skupščina

V torek, 21.3. je potekala volilna skupščina kluba. Volilo se je predsednika, člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije.

Spodaj izzid volitev.

Upravni odbor:
Maya Shalaby – Predsednica
Irena Rosa – Podpredsednica
Dalja Jogan
Robert Luštrek
Robert Medved
Ana Umer
Denis Fink

Nadzorni odbor:
Klemen Božič
Maks Ježovnik
Uroš Šavelj

Disciplinska komisija:
Brina Božič
Dolores Kljun
Karmen Rojc

Na skupščini je bil potrjen predlog prejšnjega UO, da se Ireno Rosa imenuje za častno predsednico LK Ankaran.

Čestitke in uspešno delo vsem!

Nejc Kralj o snežnih strminah in terenskem streljanju

Pred tremi leti se je v naš klub včlanil Slovenjgradčan Nejc Kralj. Navdušil se je nad sestavljenim
lokom in precej hitro začel tudi tekmovati. V letu 2022 se je udeležil svetovnega prvenstva HDH-IAA v
3D disciplini, ki je potekalo v Mokricah. Zagnanosti v športu se ni naučil v lokostrelstvu ampak jo je
prinesel iz belih strmin, kjer preživlja vse zimske mesece. Njegova strast je gradnja prog za najboljše
deskarje in smučarje prostega sloga. Je del največjih projektov na tem področju. Eden izmed njih so
zimske olimpijske igre v Pekingu 2022.

Nejc, kako se je začela tvoja športna pot? Kdo te je navdušil nad snegom?
V originalu prihajam iz Slovenj Gradca, kjer je bilo kar standardno, da se je pozimi šlo smučat na
Pohorje ali na druga smučišča v bližini. Da sem začel bordat, sestrina krivda. Prepričala je starše, da
so ji kupili bord in naslednje leto sem ga dobil tudi jaz. Potem sem začel tudi skejtat. V tistem času
smo imeli PunkRock skupino in prevzela me je v bistvu celotna kultura, ki se vrti okoli tega. Najbolj od
vsega me je pa prevzelo biti v gorah polnih snega, kjer ni bilo pravil in si se lahko izražal kakor si se
hotel. Res najbolj vse skupaj opiše beseda »feestyle«.

Kaj so ključna načela in vrednote, ki si jih pridobil?
Definitivno se bo slušalo kičasto ampak … Rekel bi da je moje načelo »Sledi svojim sanjam!«. Tega
sem se naučil v dobrih dvajsetih letih znotraj »freestyle« kulture. Začel sem tako, da sem na Kopah z
lopato delal skakalnice za sebe in prijatelje, sedaj pa postavljam proge za najboljše tekmovalce na
svetu. Kljub temu, da ni bilo vedno lahko in jasno, da je to prava pot, sem ji sledil. Trenutno sem v
Gruziji in delam progo za svetovni pokal. Včasih se mi še zmeraj zdi nerealno, da je to moja služba.

Kje si se srečal z lokostrelstvom in zakaj te je navdušilo?
Lokostrelstvo mi je prvič dalo mislit, ko sem poslušal intervju z Johnom Dudleyem in Cameronom
Hanesom. Potem sem tu pa tam pogledal kako 3D tekmovanje ali kako poljsko tekmovanje, malo
začel gledat kakšni so loki in kaj vse rabiš. Bilo je sigurno dve leti, preden sem poklical Brino in
dejansko držal prvič lok. Ko sem lok prijel v roke, sem ugotovil, da je bilo to točno to, kar sem iskal.
Neko nasprotje proti vsemu kar sem delal do sedaj. Vsi moji hobiji so bili akcija na polno,
lokostrelstvo zahteva umirjenost in tehniko. Ko se udeležiš tekmovanj, je stvar seveda čisto drugačna,
spet je akcija na polno. 3D disciplina me privlači predvsem zaradi tega, ker moraš oceniti razdaljo,
velikost tarče, naklon … Stojišče ni nikoli kot bi si želel, streljaš gor, dol, povprek. Ne vem, res je
užitek, ko pravilno oceniš 42m in zadeneš 11. 🙂

Leta 2022 si nastopil na HDH-IAA 3D svetovnemu prvenstvu. Kako ocenjuješ tekmovanje in svoj
nastop?

To je bilo moje prvo veliko tekmovanje. Končal sem na 11. mestu. Nekako sem bil zadovoljno
razočaran. 🙂 Prvi dan sem bil čisto sproščen in sem mislil, da itak nimam šans doseči karkoli in sem
tudi tako streljal. Na koncu dneva sem bil na 6. mestu, kar je zadnja pozicija za finale. Potem se je
začela nervoza, ker sem spoznal, da sem lahko med najboljšimi. Tu se je tudi potem pokazala
neizkušenost, kako je delati s pritiskom. Videl sem, da znam streljat skoraj tako kot najboljši, ampak
mi je pritisk bil preveč. Na koncu bi rekel, da sem premagal sam sebe, kar se najbrž tako ali tako
največkrat zgodi. Drugače je bilo tekmovanje super, štirje dnevi streljanja, štiri različne proge,

mednarodna udeležba, zelo odprti in zabavni ljudje. Tako dobra izkušnja, da sem se že prijavil na
letošnje prvenstvo, ki bo v Romuniji.

Imaš kakšnega vzornika med lokostrelci? Kakšni so tvoji cilji v lokostrelstvu?
Seveda! Največji vzornik mi je John Dudley, zaradi njega sem praktično začel. Cameron Hanes je nek
motivator, ki ti dopove, da nikoli nisi naredil dovolj. In seveda Dan McCarthy in Levi Morgan, ki sta
najboljša 3D strelca zadnjih 10 let.
Cilji so mi pa seveda doseči normo, da bi se kvalificiral za evropsko prvenstvo, pa tudi vsak dan bit
boljši ter uživat v tem lepem športu. Na koncu koncev je to cilj – da uživaš v tem kar delaš… Potem
rezultati pridejo sami!

Ti izkušnje iz tekmovanj na snegu koristijo tudi v lokostrelstvu? Ali je občutek na tekmovanju
primerljiv?

Seveda si pod pritiskom na vrhu proge enako kot si pod pritiskom na strelni liniji. Če primerjam, so
deskarska tekmovanja bolj kaotična in imajo manj pravil kot jih imamo pri lokostrelstvu. Občutek, ko
ti gre dobro in imaš dober dan, izvedeš trike, ki si jih dolgo treniral, je sigurno primerljiv z dobro
odstreljenim krogom.

Imaš še kakšen nasvet ali anekdoto, ki bi jo delil z nami?
Delajte kar vas veseli in ne se preveč ozirati na druge. Vsak si naredi svojo pot, ki ne bo ista od poti
koga drugega.

Nejc, hvala ker si z nami delil svojo zgodbo in nasvete. Vse dobro ti želimo v sezoni 2023, tako na
snegu kot na lokostrelski progi!

Dvoransko državno prvenstvo 2023

Zadnji vikend februarja je v Kamniku potekalo dvoransko državno prvenstvo. V sobotnem delu tekmovanja so lokostrelci odstrelili 60 strelov na razdaljo 18 metrov.

Uvrstitve na DP U13, U18, U21 in 50+:
Neža Nanut, 1./16. mesto, 548
Kristjan Prodan, 1./4. mesto, 550
Maja Drešar, 1./4. mesto, 523
Nina Corel, 2./3. mesto, 550
Viktor Primožič Gogala, 3./4. mesto, 566
Taja Klabjan, 3./9. mesto, 413
Denis Fink, 3./10. mesto, 561
Harper Rojc, 4./9. mesto, 409
Draž Kljun, 4./4. mesto, 522
Rebeka Božeglav, 4./4. mesto, 251
Svit Katarinčič, 5./11. mesto, 509
Jure Grandič, 6./9. mesto, 289
Avgust Fičur, 7./10. mesto, 372
Zarja Mahnič, 8./16. mesto, 484
David Pešić, 8./8. mesto, 330
Oliver Tristan Dinić, 8./10. mesto, 362
Aron Stergar, 10./10. mesto, 162
Anja Drešar, 13./16. mesto, 451
ekipno Corel, Nanut, Mahnič, 1. mesto, U21
ekipno Kljun, Prodan, Katarinčič, 2. mesto, U21

V nedeljo so člani odstrelili dvoboje za uvrstitve na absolutnem državnem prvenstvu. Najvišje se je uvrstila Nina Corel, ki je med članicami z ukrivljenim lokom pristreljala bronasto medaljo.

Uvrstitve članov:
Nina Corel, 3. mesto
Ana Umer, 6. mesto
Neža Nanut, 7. mesto
Viktor Primožič Gogala, 8. mesto
Zarja Mahnič, 9. mesto
Mitja Fabjan, 9. mesto
Kristjan Prodan, 9. mesto
Robert Luštrek, 9. mesto
Denis Fink, 9. mesto
Marko Petrič, 17. mesto
Draž Kljun, 19. mesto
Svit Katarinčič 21. mesto
ekipno Nanut, Corel, Umer, 1. mesto, članice UL
ekipno Primožič Gogala, Petrič, Fink, 3. mesto, člani SL
ekipno Prodan, Kljun, Katarinčič, 5. mesto, člani UL

Po tekmi smo se pogovarjali z Nežo Nanut, ki je tekmovala tako v U18 kategoriji kot tudi med članicami z ukrivljenim lokom. O tekmi je povedala takole:

“Na tekmo sem prišla malo slabe volje, zaradi tehnike. Zadnji teden sem na treningu delala na novem tehničnem elementu in nisem bila še sigurna, če bom uspela na tekmi zadevo izvest. Med sobotnimi ogrevalnimi serijami pred kvalifikacijami, mi je uspelo priti do dobrega strela. Celo tekmo sem pazila na tehniko in se razveselila rezultata 275 v prvi polovici. V drugi so bili zadetki slabši ampak sem na koncu imela vseeno samo dva kroga manj kot v prvi polovici. Na koncu sobotnega dela sem bila zadovoljna za končni rezultat, kljub slabši tehniki v drugi polovici kvalifikacij. Domov nesem tri zlate medalje – iz posamične tekme U18, U21 ekipne in iz članske ekipne tekme. Za nedeljske dvoboje sem upala, da ne bom pod prevelikim pritiskom in da bom zmagala prvi dvoboj. Uspelo mi je. Drugi dvoboj, 1/4, se mi je poslabšala tehnika, nisem čutila “back tensiona” in tega nisem uspela popravit. Zadetki so bili slabši in izgubila sem proti Nini Corel. Med članicami sem bila sedma.”

Čestitke vsem nastopajočim na letošnjem dvoranskem državnem prvenstvu!

Področno šolsko dvoransko tekmovanje

Naši šolarji so v soboto, 18. februarja, tekmovali na področnem šolskem tekmovanju. Večina jih je
tekmovala na tekmi za zahodno Slovenijo na Vrhniki, dva tekmovalca pa sta tekmovala v Grižah, ker
obiskujeta šolo v Ljubljani, ki spada na vzhod Slovenije. Najuspešnejši so se povzpeli na stopničke.
Domov so odnesli 8 posamičnih medalj in eno ekipno. Večina tekmovalcev se je uvrstila na državno
šolsko prvenstvo, ki bo 18. marca v Kamniku.

Medalisti:
Taja Klabjan, učenke 4-6 razred goli lok
Harper Rojc, učenke 4-6 razred goli lok
Maja Drešar, učenke 4-6 razred ukrivljeni lok
Zarja Mahnič, učenke 7-9 razred ukrivljeni lok
Neža Nanut, dijakinje ukrivljeni lok
Mia Velkova, dijakinje ukrivljeni lok
Draž Kljun, dijaki ukrivljeni lok
Viktor Primožič Gogala, dijaki sestavljeni lok
Anja Drešar, Luka Malič, Neža Nanut, dijaki ekipno

Čestitamo!

Podelitev priznanj Športnik Kopra

V četrtek je potekala podelitev priznanj najboljših športnikom in ekipam v Mestni Občini
Koper. Odvila se je v dvorani Sv. Frančiška Asiškega.
Poleg plakete, ki si jo je prislužil klub za 40 let delovanja, so posamezni člani pridobili
priznanja za vrhunske uspehe, ki so jih dosegli v lanskem letu.
Dobitniki priznanj so sledeči:

VRHUNSKI ŠPORTNI DOSEŽKI
Ana Umer

PERSPEKTIVNI ŠPORTNI DOSEŽEK V MLADINSKIH KATEGORIJAH
Nina Corel
Tinkara Kogej Kardinar

ŠPORTNI DOSEŽEK V MLADINSKIH IN ČLANSKIH KATEGORIJAH
Robert Luštrek
Nejc Kralj
Mia Velkova
Draž Kljun

ŠPORTNI DOSEŽEK V OTROŠKIH KATEGORIJAH (III.B)
Martin Mahnič

Nina je bila tudi med dobitniki priznanja za najbolj perspektiven športni rezultat.
Čestitke vsem!