Valentin Prelovec je bil eden od ustanoviteljev Lokostrelskega kluba Ankaran. V klub je že ob ustanoviti leta 1982 pripeljal tudi svojega starejšega sina Valterja, le leto kasneje pa še mlajšega Sašota. Valentin je svojo tekmovalno pot pričel pri svojih 49 letih in je s tem dokazal, da je lokostrelstvo zares šport, primeren za vsa življenjska obdobja in šport, ki ne pozna starostnih omejitev niti na najvišjem tekmovalnem nivoju. V klub je sicer prinesel tudi prvi compound lok, a je ves čas ostal zvest golemu loku. Z golim lokom, ki se je takrat imenoval instinktivni lok, se je dokaj hitro uvrstil v državno reprezentanco tedanje Jugoslavije in nastopal na tekmovanjih Alpskega pokala, leta 1985 pa se mu je uspelo uvrstiti celo v reprezentanco za nastop na svetovnih igrah v Londonu. Tu je dosegel svoj največji tekmovalni uspeh – 11. mesto pri članih instinktivno. Leta 1988 je nastopil tudi na SP v San Genesiu. Bil je izredno zagnan tekmovalec in velika gonilna sila v klubu. Klubu je priskrbel tudi prve sponzorje in tekmovalcem kluba prva sponzorska oblačila in drugo opremo ter nagrade na tekmovanjih, ki smo jih organizirali. Z njegovim kombijem je klubska ekipa prepotovala celo Slovenijo in velik del sosednjih držav, kasneje pa jugoslovanska reprezentanca tudi velik del Evrope. Nastopi na mednarodnih tekmovanjih so bili prva leta še toliko bolj pomembni, ker so se naši tekmovalci na njih srečevali z dobrimi tujimi reprezentanti in jih posnemali, kar je bilo v pomanjkanju strokovne literature takrat poglavitni način učenja. Njegova velika zasluga je tudi razvoj tekmovanj Alpskega pokala, ki so se prav po njegovi zaslugi množično razširila v pomemben sistem Field tekmovanj v južni Evropi in iz katerih so se prav s pomočjo tega tekmovalnega sistema razvili nekateri izredno močni tekmovalci te discipline. Valentin je bil 7 let član jugoslovanske Field reprezentance, 3-krat je bil proglašen za državnega prvaka (1984 Indoor člani IL, 1986 H&Field člani IL, 1988 Field člani IL) in 3-krat za ekipnega državnega prvaka (1984, 1985 in 1986 Indoor), dosegel pa je tudi nekaj državnih rekordov. Bil je dve leti predsednik Jugoslovanske lokostrelske zveze (1988-1989), 3 leta predsednik Slovenske lokostrelske zveze (1986–1989) in 5 let predsednik Lokostrelskega kluba Ankaran (1997–2001). Bil je častni član Lokostrelskega kluba Ankaran.
Ob 20-letnici ustanovitve LK Ankaran in izdaji knjige zgodovine LK Ankaran leta 2002 je Valentin zapisal:
“Ni pretirano, če trdim, da sta me lok in puščica mikala odkar sem vedel za njegov obstoj. Dana mi je bila možnost, da sem se s tem športom “zasvojil”. Da bi dosegel tisto, kar si vsak lokostrelec želi – “zadeti vedno v cilj”, sem vlagal v to delo ogromne energije. To mi ni uspelo, ker ne uspe nikomur. Dalo pa mi je še več kot sem pričakoval. Pri svojem delu sem postal umirjen, neutrudljiv in natančen. Preneseno v svoj vsakdan, to lahko pomeni vsakomur v življenju uspeti, če si to želi. Od tekmovanja do tekmovanja mi je bilo dano spoznati veliko športnikov, novih prijateljev, dalo mi je ogromno lepih trenutkov, ki jih v nas pušča priznanje za uspeh. S temi spomini živim. Vsakemu lokostrelcu srčno želim, da bi mu lokostrelstvo dalo toliko, kolikor je dalo meni.”
Valentin, hvala tebi za vse, kar si ti dal nam.
