Mesec: september 2024

V Lac la Biche (Kanada), je od 16.-22. septembra 2024 potekalo svetovno prvenstvo v poljskem lokostrelstvu. Ni skrivnost, da je vsako leto konkurenca zahtevnejša, saj se po novih pravilih svetovne lokostrelske zveze za svetovno rang lestvico štejeta tudi poljsko in dvoransko lokostrelstvo in ne več samo tarčno.

Ana Umer je iz po slikah sodeč nič kaj toplega vremena dobro iztisnila kroge razgibane kvalifikacijske proge, z doseženimi 711 točkami. V eliminacijah se je v 1/8 pomerila s Francozinjo Lejeune in jo tudi premagala. V 1/4 se je pomerila z Nemko Tartler. Le za tri kroge je bila Ana tokrat prekratka, a z vrhunskim rezultatom 95:92.

Čestitamo naši izvrstni fildašici za osvojeno 5. mesto na svetu!

Nejc Kralj se je ponovno udeležil svetovnega prvenstva, ki je potekalo od 2. do 7. septembra, v sosednji Avstriji. 

Tekmovalke in tekmovalci so se pomerili na treh različnih progah kvalifikacij. Nato je sledilo ekipno tekmovanje, kje je ekipa SLO 1, kjer so poleg Nejca streljali še Slavko Brezovnik, Roman Kostanjevec in Ivan Poljanec, osvojila odlično 5. mesto.

V soboto so se odvila posamična finala. Nejc je bil 14. med člani s sestavljenim lokom.

O tekmi je povedal: “to je moje tretje tako prevenstvo in tokrat je bila konkurenca res velika. Streljali smo tri dni kvalifikacij kjer se tocke vseh dni seštevajo. Strelja se na 28 tarč po eno puščico. Kar se mi zdi najbolj zahtevo od vsega je to, da ustreliš en strel na cca 10 minut, a na progi smo bili 5 do 6 ur. Torej streljaš praktično skozi nesegret. Sem zelo zadovoljen, res sem lepo streljal ampak sem se zmotil pri oceni razdalj petih tarč in to so bile prevelike napake za boljšo uvrstitev. Res je nekaj posebnega streljat na takem velike tekmovanju. V štirih dneh streljanja sem se naučil več kot se v celi sezoni treningov in tekmovanj doma. Naslednje leto je tekmovanje na Slovaškem in tudi tja sem že prijavljen. Seveda imam pa željo, da bi drugo leto tudi prišel v raprezentanco in se udeležil evropskega World Archery 3D prevenstva, ki bo v Beogradu … Ampak do te me čaka še veliko puščic.”

Nejc, čestitamo in držimo pesti za naslednja tekmovanja!

V petek, 6. 9. 2024, je v Kopru ob svetovnem pokalu v športnem plezanju, Športna zveza Koper
organizirala Mini Olimpijado za otroke od 1. do 3. razreda osnovnih šol iz koprske občine.
Društva smo pričakala otroke na devetih različnih postajah. Ena izmed postaj je bila
lokostrelstvo, ki ga je vodila Anja Drešar s pomočnicama Zarjo in Nežo. Vsega skupaj je
sodelovalo približno 300 otrok, ki so ob koncu pridobili priznanja za sodelovanje na Mini
Olimpijadi 2024.

Letošnjih paralimpijskih iger sta se udeležili dve naši članici. Predsednica kluba, Maya Shalaby je na igrah sodelovala kot mednarodna sodnica v lokostrelstvu. Ker so sodniške naloge izjemno raznolike, nas pa je zanimalo kateri del je opravljala naša Maya, smo se pozanimali pri njej: »Osebno imam največ izkušenj kot linijska sodnica in me je v samem začetku malo zaskrbelo kako bom svoje delo opravila v drugi vlogi. V parizu sem namreč opravljala delo tarčne sodnice, to pomeni, da sem med dvobojem bila v zastoru za tarčami in po vseh izstreljenih puščicah v seriji, z agenti tekmovalcev in z zapisnikarjem odšla k tarčam. V zastoru smo, kot tudi na vseh večjih tekmah, imeli ekrane kjer smo lahko v živo spremljali vsak zadetek in ga že takoj zabeležili v zbirnik. Pri tarčah sem pregledala zadetke, ocenila mejne zadetke, preverila zabeležene zadetke v zbirniku, nato so agenti pobrali puščice in z ekipo smo se odpravili nazaj v zastor.« Dvoboji na igrah so potekali cele dneve, sedem dni zapored, zato je za sodnike bilo dela ogromno. Zbranost so morali ohranjati od začetka do konca, da je tekmovanje potekalo resnično brezhibno tako za tekmovalce kot tudi za televizijski prenos in gledalce. Kar nam je povedala, se sliši precej rutinsko, nič posebnega od tega, kar je sodniško delo na mnogih tekmovanjih s finali. Mayo smo povprašali tudi o tem, kakšna je bila njena prva izkušnja s sojenjem na paralimpijskih igrah: »Ja, delo je bilo rutinsko, ampak psihično veliko bolj zahtevno, saj nam koncentracija ni smela nikakor pasti. Vse je bilo skrbno načrtovano, vsak korak posebej natreniran, niti najmanjše hibe ni smelo biti. Vse je bilo pod popolno kontrolo. Sicer pa so bile celotne Paralimpijske igre edinstvena izkušnja, vse je bilo zelo emocionalno. Sodniška ekipa je bila zelo dobra in zelo dobro smo se ujeli med sabo. Z večino sem že delala v preteklosti, druge sem šele spoznala. Glavna sodnica je opravila odlično delo, kljub vsem zahtevnim in nepredvidljivim situacijam. «

Na tekmovanju je slovenska reprezentanta spremljala selektorica in trenerka Brina Božič. To so zanjo druge paralimpijske igre, potem ko sta z Dejanom Fabčičem leta 2021 potovala v Tokio. Brino smo vprašali, kako je doživljala pariške igre in razlike, ki bi jih izpostavila med obema paralimpijadama: »Pariz 2024 bo vedno ostal v mojem spominu. To so igre, na katerih smo prvič v zgodovini imeli dva paralokostrelca, poleg individualnih nastopov tudi mešano ekipo. Pa ne samo to … Vedela sem, da lahko premagata kogarkoli in vesela sem, da so se plani in želje uresničili vsem nam, z bronasto medaljo iz mešanih ekip. Le dva milimetra sta nas ločila od zmage v polfinalu – če bi se obrnilo nam v prid, bi lahko streljali tudi za zlato. To je dokaz, da smo vsa leta delali dobro, in da se premikamo po pravi poti, na kateri dobimo »bombončke« – medalje. Igre v Tokiu so bile tudi nepozabne in organizacijsko tudi bolj izpopolnjene kot te v Parizu a … Ni primerjave doživljati igre pred gledalci, 8000 navijači. V Tokiu so zaradi ukrepov ob epidemiji tribune samevale. Vzdušje je bilo popolnoma drugačno.« Brina je bila na posnetkih zelo prepričljiva, vzpodbudna, delovala je zelo umirjeno, zelo suvereno. Povprašali smo jo tudi o tem, kakšni so občutki, ko stojiš za svojima varovancema in veš, da sta dobro pripravljena, a veš tudi, da lahko vsaka stranska misel, vsaka napaka, vsak dvom, prevelika želja po medalji, odnese puščico drugam od načrtovanega cilja: »Tudi tebe kdaj prešine strah, dvom, preplavi stres?« Na to vprašanje je odgovorila: »Z največ dvomi v mojih mislih se borim v obdobju priprav na tekmovanja in pripravljalnem obdobju. Takrat se poseje vse, kar se kasneje žanje in štejem si v veliko odgovornost to, da izbiram način treninga in količino. Vsega mora biti ravno prav, da telo in glava športnika še zdržijo hkrati pa po obsegu toliko, da gre vse izven cone udobja in se nato v fazi regeneracije zgodi adaptacija na novo, višjo raven. Takrat se vedno sprašujem a je, a ni … Namreč ob večji obremenitvi ali spremembi tehnike se zadetki v tarči najprej poslabšajo, šele kasneje sledi izboljšanje od začetnega stanja. In v tistem obdobju sem vedno na trnih, dokler ne vidim rezultata. Na tekmovanju je drugače, tam skrbim zato, da bi šlo vse čim bolj prav, da smo usklajeni z urniki, pripravljeni na spremembe vremena, da ničesar ne pozabimo, da ostanemo v dobrem vzdušju in da ostanemo prizemljeni in v procesu, ki smo ga trenirali. V finalni areni imamo prav vsi povišan srčni utrip, tako športniki kot trenerji. Zato, da uspešno izpeljem nalogo uporabljam enake tehnike sproščanja kot sem jih kot tekmovalka – dihalne vaje, pozitivni samogovor, vizualizacija, čuječnost in še bi lahko naštevala. To so tehnike, ki jih sicer vadiš za šport, ko si v njih izurjen pa uporabljaš za prav vsako življenjsko situacijo, kjer doživljaš kakršenkoli stres ali neželjene misli. Največji doprinos pri dobrem vzdušju in počutju je seveda imela naša povezanost v ekipi. Že kar nekaj let smo skupaj, navajeni en drugega – vseh muh in vseh dobrih lastnosti. Dejan vedno poskrbi zato, da se nasmejemo, Živa zato, da si dovolimo sanjati in verjeti, Manfred je tisti, ki vedno uresničiti vsako našo željo, pa tudi zelo dober je v analizi nastopa in predvidevanju. V Pariz smo prispeli z nasmehom na obrazih, ta nasmeh aktivno vzdrževali in z njim tudi odšli domov. Nismo se pustili motiti pri tem!«

Čestitke za osvojeno bronasto medaljo Živi Lavrinc in Dejanu Fabčiču! Predsednici Mayi Shalaby in trenerki Brini Božič pa iz srca čestitamo za uspehe na igrah! Ponosni smo, da se je vajina lokostrelska kariera začela kaliti ravno v Lokostrelskem klubu Ankaran.