Včeraj (v sredo) sva Irena in Henk obiskala lokostrelski tabor v Bohinju. V torek sva dobila program aktivnosti in udeleženci bi včeraj morali iti na Vogel, toda že zjutraj je prišlo obvestilo o spremembi programa zaradi spremembe vremenske napovedi. Tako so včeraj že dopoldne odšli k slapu Savica. Že ko sva se približevala Bledu, se je močno zlilo in zapihal je tudi močan veter. Ko sva prišla do Bohinja, je še vedno deževalo in lokostrelci so bili že nazaj v taboru in so ravno prihajali od kosila. Na poti jih je pregnal dež. Po kosilu so nekateri počivali, mnogi pa so še izdelovali loke. Popoldne je bilo na programu streljanje z lokom. Vzdušje je dobro. Malo je domotožja, nekaj jih tudi ni šlo na kosilo, ker so imeli s seboj najbrž še zalogo dobrot od doma, toda vse to bo zagotovo kmalu minilo. Ob novih prijateljstvih in organiziranih aktivnostih bodo vsi prav kmalu premagali domotožje, svež zrak in gibanje pa bosta zagotovo prispevala tudi k večjemu apetitu in zmanjšanju zbirčnosti. V Bohinju so vedno našli odlične kuharje, ki so znali nasititi tudi zahtevne želodčke. Učitelji so pa itak čudoviti.
Medtem, ko se naša trenerka Brina mudi na mladinskem svetovnem prvenstvu na Irskem z mladinsko reprezentanco, objavljamo intervju, ki smo ga pred kratkim opravili z njo.
1. Kdaj si se prvič srečala z lokostrelstvom in zakaj si se odločila hoditi po tej poti? Ne spomnim se točno kdaj je bil prvi stik. Klemen, moj starejši brat, je bil lokostrelec. Tako sem bila že zelo zgodaj v stiku z lokostrelstvom a me prav posebno ni zanimalo. Toliko sem znala, da sem lahko v osnovnošolski šoli v naravi zmagala tekmo v lokostrelstvu. Mislim, da je bilo to v petem razredu osnovne šole. Takrat sem se ukvarjala z veliko dejavnostmi – glasbeno šolo, atletiko, plesom in ob tem še različnimi šolskimi krožki. Ko sem obiskovala 7. razred, sem se pridružila lokostrelskemu krožku na OŠ Pinka Tomažiča, ki je bila kasneje združena in preimenovana v OŠ Koper. Krožke je že več let pred tem vodil brat Klemen, ki je bil tudi trener v LK Ankaran. Zaključil je Fakulteto za šport v Ljubljani ter imel najvišji naziv strokovnega delavca v športu – trener lokostrelstva. Prosil me je, da naberem nekaj sošolcev in sošolk ter pridem. Klemen je izvrsten pedagog in trener, z veliko znanja in posebno žilico za krotenje mladine in usmerjanje v zdrav življenjski slog ter korektno obnašanje oz. delovanje v skladu z moralnimi načeli. Vesela sem, da me je prva leta vodil, podpiral, prevažal na treninge in tekmovanja ter mi kupil in dal en kup opreme. Nikoli se ni pritožil ali pojamral ampak delal kot mravlja za vse nas, ki smo streljali pod njegovim okriljem. Krožek smo imeli enkrat tedensko. Tudi takrat me lokostrelstvo še ni najbolj navduševalo, saj sem se bolje poistovetila z atletiko, ki je bila kot kraljica športa veliko bolj spoštovana in ugledna, v primarjavi z lokostrelstvom. Lokostrelci smo bili večkrat tarča posmeha s strani ekipnih športnikov ter ostalih “uglednejših” panog, pa čeprav lokostrelec dejansko po času nameni svojemu treningu in pripravi tudi do 4x več časa kot športniki ostalih panog. Nekdo, ki ni poskusil, zelo težko razume bistvo lokostrelstva, zato smo lokostrelci zelo povezani med sabo. Združuje nas razumevanje vseh specifik tega čudovitega športa, ki ni ravno poljuden. Vsak lahko komentira nogomet – če se ne zapičimo v kvaliteto kometarja … Specifike lokostrelstva – uglaševanje opreme, pravila tekmovanja, lokostrelsko tehniko, mentalno pripravo, občutke, strahove in zadoščenje ob uspehu …. To lahko razume le nekdo, ki resneje strelja z lokom. Moja prelomna točka, ko sem vso svojo pozornost usmerila v to, da bi postala najboljša lokostrelka, je bil lokostrelski tabor v Bohinju. Tam sem spoznala, da se z lokostrelstvom ukvarja veliko ljudi iz vseh koncev Slovenije. Na taboru sem imela čudovito družbo, s katero smo se vrsto let srečevali po tekmah ter celo izven. To je bil kar izziv, saj je vsak živel na svojem koncu Slovenije. Na treningu sem bila vsak dan in po nekaj letih se je moj trud počasi začel obrestovat.
2. Kaj je lokostrelstvo prineslo v tvoje življenje? Prineslo je veliko. Predvsem smisel življenja in cilj, ki sem mu sledila ne glede na vse. Imela sem srečo, da so mi starši pustili samostojnost. Na trenutke bi lahko rekli, da jih ni zanimalo točno kaj počnem in niso mi poskusili pomagati na vsakem koraku. Če sem kaj res potrebovala – prevoz, novo opremo, so mi stali ob strani. Za vse ostalo sem bila odgovorna sama. Poskrbela sem zase, kar pogrešam pri današnjih srednješolcih. Največja napaka je verjetno ravno to, da starši ne pustijo otrok odrasti. Potem jih morajo še pri petnajstih ali šestnajstih letih opominjati, naj si oblečejo dolg rokav za tekmo, naesejo kremo za sonce, da jih ne bo opeklo ali operesijo puščice, se dogovorijo za skupen prevoz. Mladina je pri teh letih že zelo odrasla. Naša naloga je, da jim kdaj pojasnemo, da delajo neumnost, ko se tega na zavedajo in pa da jih tretiramo kot odrasle in odgovorne osebe. Naj jih opeče sonce in naj pozabijo tiste dolge rokave … Dovolimo jim delati napake, sicer se ne bodo nikoli naučili skrbeti zase. Ključno je, da jih pripravimo za življenje, da bodo lahko delovali sami in zvozili, ko pridejo do ovire v življenju. No, da se vrnem k vprašanju … Poleg že omenjenega, mi je lokostrelstvo prineslo sposobnost organizacije, vztrajnosti ko je najtežje, spoznala sem ogromno ljudi doma in po svetu, prepotovala svet, ugotovila kje je meja izčrpanosti ter jo velikokrat prestopila. Lahko bi naštevala v nedogled!
3. Še nedavno nazaj si tekmovala za slovensko reprezentanco. Ti je kdaj žal, da si se odločila za prekinitev tekmovalne kariere? Nastopanje za reprezentanco je bilo zelo lepo a hkrati izjemno naporno obdobje. Dokler sem imela pred seboj korenček in realne možnosti, sem dajala vse od sebe. Ob zaključku kariere je življenje postalo veliko lažje. Prej so bili vsi moji dnevi do potankosti zapolnjeni in natempirani. Ko sem zaključila se mi je zdelo izjemno zabavno se vsesti v bar in dve uri klepetati. Tega si prej nisem mogla privoščiti, saj sem svoj čas namenjala vrhunskemu športu in študiju. Čudovito je, ko imaš v življenju tako močno motivacijo in željo po cilju, da s polno paro delaš v tisto smer. Ko to počneš leta in leta, pridejo tudi rezultati. Odrekanje vsemu ostalemu je logično in naravno. Do sedaj mi še nikoli ni bilo žal, da sem zaključila svojo športno pot, kvečjemu sem čutila olajšanje, ko sem sprejela odločitev. Sploh pa mi v tem obdobju življenja veliko bolj ustreza delo trenerja, ko lahko veliko ljudem pomagam do svojih sanj in ciljev. Prej sem to počela le zase, kar je široko gledano precej bolj sebično. Po naravi sem bila vedno bolj usmerjena v širše dobro, skrb za druge, ekipni uspeh, zato se v trenerstvu veliko bolj najdem.
4. Trenutno si trenerka, tako za klub kot za slovensko para-lokostrelsko reprezentanco. Kaj ti predstavlja večji izziv in zakaj? Oboje delam res z veseljem in ne bi mogla reči, da je kaj zahtevnejše. Izziv je predvsem usklajevanje vsega. Počnem še veliko več kot to, kar vprašanje zajema. Vem koliko vsako področje zahteva – enega celega človeka, ves čas in predanost … Jaz se pa delim na več področij in se počutim slabo, ko vem, da me potrebujejo tudi na drugem koncu, kjer ne morem biti. Želim si, da bi napredovali hitreje. Že kot športnica sem bila nepotrpežljiva – uspeh sem želela takoj ali čim prej možno. Vsak zamujen dan se mi zdi preveč. Življenje je kratko in škoda je “metati” čas proč. Ko je sezona v polnem teku me ni več tednov ali mesecev, saj sem na mednarodnih tekmovanjih in pripravah. Takrat so klubski lokostrelci prepuščeni sami sebi. No … Če se navežem na moje misli o samostojnosti mladine, je tudi moje manjkanje dobro zanje. Zelo dobro… Takrat se morejo znajti, se učiti, izobraževati, premagovati ovire, reševati težave in graditi svojo notranjo motivacijo. Dandanes je na internetu in v knjigah ogromno informacij. Če se lokostrelec potrudi, lahko res veliko naštudira in to ga bo naredilo boljšega od vseh ostalih.
5. Trenerstvo, delo za klubu ter za LZS ti vzame veliko večino časa. Kako to usklajuješ z zasebnim življenjem? Oziroma, si lahko sploh privoščiš imeti zasebno življenje? Lokostrelstvo je način življenja in nemogoče je začrtati mejo med osebnim življenjem in delom trenerja. Dve opciji imaš v vrhunskem športu – ali je lokostrelstvo tvoje življenje ali pa preprosto tega ne počneš več oz. počneš na lokalnem ljubiteljskem nivoju.
6. Pravijo, da se celo življenje učimo. Katere cilje si si še zastavila kot trenerka, ki bi jih rada dosegla? Moj glavni cilj je imeti vrhunske športnike, ki redno tekmujejo na olimpijskih in paralimpijskih igrah, dosegajo medalje na najvišjih tekmovanjih. Ta cilj zajema delo z začetniki pa vse do vrhunskih športnikov. Sepravi – izoblikovanje vrhusnkega športnika od začetka do vrha. Športnika, ki je na svoji poti in vrhuncu zdrav in dober človek, po karieri pa sposoben službe oz. nove kariere, ki mu omogoči preživetje.
7. Za zaključek nam še povej po katerem trenerju se zgleduješ in zakaj ravno po njem? Ne bi rekla, da se po katerem trenerju zgledujem. Se pa seveda primerjam z njimi in vedno ob tem vidim, kaj vse se še lahko naučim. V svoji karieri sem imela več trenerjev, ki so vplivali na to, kakšna trenerka sem. Lahko bi sicer navedla kakšnega idola iz tujine a zakaj, ko imamo pri nas take strokovnjake, ki bi si zaslužili veliko več hvale pa tudi primernejšo plačo!:) Moj prvi trener je bil Klemen, moj brat, o katerem sem že kar nekaj povedala. Potem sem začela trenirati v skupini Matije Žlendra. Matiji bom vedno hvaležna, saj je strokovnjak, ki me je pripeljal do največjih tekmovanj ter poskrbel, da smo se ob tem vedno zabavali. No … ne vedno, ob porazih in neuspehu so bili tudi zelo težki trenutki, a življenje je pač tako, sestavljeno iz sonca, dežja in mavrice. Matiji sem kot trenerju zaupala 100% in tudi po zaključku kariere ga z veseljem srečam – že njegov glas me v trenutku vrne v tista čudovita leta, ko je bil svet moj! Takrat je bil trener mladinske reprezentance Matej Zupanc, danes moj sodelavec. Kot reprezentančni trener je vložil veliko truda vame na treningih, pripravah in tekmovanjih. Bil je velika opora in iz mene znal iztisniti stabilnost in posledično dobre rezultate na mednarodnih tekmah.
Brini seveda želimo uspešno trenersko kariero še naprej, in da bi tudi v bodoče z veseljem opravljala kar jo trenutno najbolj polni z energijo.
Tokyo, Japan – 27 August 2021; Coach Brina Bozic posing after the Men’s Individual Recurve Open Ranking Round at the Yumenoshima Park Archery Field on Day 3 during the Tokyo 2020 Paralympic Games in Tokyo, Japan. Photo by Vid Ponikvar / Sportida
Naša mladina je v nedeljo, 28. maja 2023, tekmovala na šolskem državnem prvenstvu. Nanj so se odpeljali z avtobusom. Tekmovalo je 28 naših lokostrelcev, domov so prinesli 8 individualnih in eno ekipno medaljo. Za šolarje je bilo to zadnje šolsko tekmovanje v šolskem letu 2022/2023. Med šolskimi počitnicami bodo nadaljevali s klubskimi treningi in tekmovanji.
Minuli konec tedna je LK Ankaran na Sveti Katarini v Ankaranu organiziral kar dve tekmovanji. Prvo, regijsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol, se je odvijalo v soboto. Veliko je bilo šolarjev ter dijakov, ki so bodisi naši člani ali pa obiskujejo lokostrelski krožek. Kljub vetru, so se vsi še toliko bolj potrudili in so se prav vsi uvrstili na državno prvenstvo, ki bo že to nedeljo v Logatcu. Za še boljše in predvsem slastno vzdušje pa je poskrbel VALMAR GLOBAL, ki nam je priskrbel odličen domači sladoled, s katerim so se lahko sladkali vsi prisotni. Nekateri tekmovalci skoraj da niso imeli časa za počitek, saj so v nedeljo že streljaji na Državnem prvenstvu 900 krogov. Močan veter ni niti tokrat oproščal, ampak tekmovalci so bili močnejši, ga premagali in dosegli dobre rezultate. Na stopničkah so stali:
Mladinska reprezentanca je prvi teden maja preživela v Čatežu, kjer je potekal prvi krog evropskega mladinskega pokala. Slovensko reprezentanco je sestavljalo 12 športnikov, med njimi štirje naši člani – Nina Corel, Neža Nanut, Tinkara Kogej Kardinar in Viktor Primožič Gogala. Na stopničke se je uvrstila Tinkara Kogej Kardinar, ki je skupaj z Oskarjem Gnidovcem (LK Kamnik) osvojila srebrno medaljo v mešanih ekipah. Nina Corel je skupaj z žensko ekipo osvojila bronasto medaljo. V ekipi sta bili še Anja Šarec (LK Kamnik) in Žana Pintarič (LK Paradoks). Čestitamo! Na tekmovanju je bila prisotna tudi Irena Rosa, kot vodja organizacije tekmovanja ter Henk Wagemakers, kot speaker. Brina Božič je bila prisotna kot trenerka ekipe. Končne uvrstitve individualno: Tinkara Kogej Kardinar, 5. mesto Nina Corel, 33. mesto, Neža Nanut, 17. mesto Viktor Primožič Gogala, 9. mesto
V nedeljo, 26. marca, so naši šolarji tekmovali v Kamniku na državnem šolskem prvenstvu v dvorani. Na tekmi so lahko nastopili le tisti, ki so imeli normo, pristreljeno na področnem prvenstvu pred nekaj tedni.
Prav vsem tekmovalcem je šlo dobro, najvišje uvrščeni so prinesli domov tudi medalje, to so:
Neža Nanut, 1. mesto
Taja Klabjan, 1. mesto
Viktor Primožič Gogala, 2. mesto
Draž Kljun, 2. mesto
Maja Drešar, 3. mesto
Avtobusni prevoz so financirale osnovne in srednje šole šolarjev. Po tekmovanju smo tekmovalce pogostili LK Ankaran, v piceriji Napoli, v središču Kamnika.
Pred tremi leti se je v naš klub včlanil Slovenjgradčan Nejc Kralj. Navdušil se je nad sestavljenim lokom in precej hitro začel tudi tekmovati. V letu 2022 se je udeležil svetovnega prvenstva HDH-IAA v 3D disciplini, ki je potekalo v Mokricah. Zagnanosti v športu se ni naučil v lokostrelstvu ampak jo je prinesel iz belih strmin, kjer preživlja vse zimske mesece. Njegova strast je gradnja prog za najboljše deskarje in smučarje prostega sloga. Je del največjih projektov na tem področju. Eden izmed njih so zimske olimpijske igre v Pekingu 2022.
Nejc, kako se je začela tvoja športna pot? Kdo te je navdušil nad snegom? V originalu prihajam iz Slovenj Gradca, kjer je bilo kar standardno, da se je pozimi šlo smučat na Pohorje ali na druga smučišča v bližini. Da sem začel bordat, sestrina krivda. Prepričala je starše, da so ji kupili bord in naslednje leto sem ga dobil tudi jaz. Potem sem začel tudi skejtat. V tistem času smo imeli PunkRock skupino in prevzela me je v bistvu celotna kultura, ki se vrti okoli tega. Najbolj od vsega me je pa prevzelo biti v gorah polnih snega, kjer ni bilo pravil in si se lahko izražal kakor si se hotel. Res najbolj vse skupaj opiše beseda »feestyle«.
Kaj so ključna načela in vrednote, ki si jih pridobil? Definitivno se bo slušalo kičasto ampak … Rekel bi da je moje načelo »Sledi svojim sanjam!«. Tega sem se naučil v dobrih dvajsetih letih znotraj »freestyle« kulture. Začel sem tako, da sem na Kopah z lopato delal skakalnice za sebe in prijatelje, sedaj pa postavljam proge za najboljše tekmovalce na svetu. Kljub temu, da ni bilo vedno lahko in jasno, da je to prava pot, sem ji sledil. Trenutno sem v Gruziji in delam progo za svetovni pokal. Včasih se mi še zmeraj zdi nerealno, da je to moja služba.
Kje si se srečal z lokostrelstvom in zakaj te je navdušilo? Lokostrelstvo mi je prvič dalo mislit, ko sem poslušal intervju z Johnom Dudleyem in Cameronom Hanesom. Potem sem tu pa tam pogledal kako 3D tekmovanje ali kako poljsko tekmovanje, malo začel gledat kakšni so loki in kaj vse rabiš. Bilo je sigurno dve leti, preden sem poklical Brino in dejansko držal prvič lok. Ko sem lok prijel v roke, sem ugotovil, da je bilo to točno to, kar sem iskal. Neko nasprotje proti vsemu kar sem delal do sedaj. Vsi moji hobiji so bili akcija na polno, lokostrelstvo zahteva umirjenost in tehniko. Ko se udeležiš tekmovanj, je stvar seveda čisto drugačna, spet je akcija na polno. 3D disciplina me privlači predvsem zaradi tega, ker moraš oceniti razdaljo, velikost tarče, naklon … Stojišče ni nikoli kot bi si želel, streljaš gor, dol, povprek. Ne vem, res je užitek, ko pravilno oceniš 42m in zadeneš 11. 🙂
Leta 2022 si nastopil na HDH-IAA 3D svetovnemu prvenstvu. Kako ocenjuješ tekmovanje in svoj nastop? To je bilo moje prvo veliko tekmovanje. Končal sem na 11. mestu. Nekako sem bil zadovoljno razočaran. 🙂 Prvi dan sem bil čisto sproščen in sem mislil, da itak nimam šans doseči karkoli in sem tudi tako streljal. Na koncu dneva sem bil na 6. mestu, kar je zadnja pozicija za finale. Potem se je začela nervoza, ker sem spoznal, da sem lahko med najboljšimi. Tu se je tudi potem pokazala neizkušenost, kako je delati s pritiskom. Videl sem, da znam streljat skoraj tako kot najboljši, ampak mi je pritisk bil preveč. Na koncu bi rekel, da sem premagal sam sebe, kar se najbrž tako ali tako največkrat zgodi. Drugače je bilo tekmovanje super, štirje dnevi streljanja, štiri različne proge,
mednarodna udeležba, zelo odprti in zabavni ljudje. Tako dobra izkušnja, da sem se že prijavil na letošnje prvenstvo, ki bo v Romuniji.
Imaš kakšnega vzornika med lokostrelci? Kakšni so tvoji cilji v lokostrelstvu? Seveda! Največji vzornik mi je John Dudley, zaradi njega sem praktično začel. Cameron Hanes je nek motivator, ki ti dopove, da nikoli nisi naredil dovolj. In seveda Dan McCarthy in Levi Morgan, ki sta najboljša 3D strelca zadnjih 10 let. Cilji so mi pa seveda doseči normo, da bi se kvalificiral za evropsko prvenstvo, pa tudi vsak dan bit boljši ter uživat v tem lepem športu. Na koncu koncev je to cilj – da uživaš v tem kar delaš… Potem rezultati pridejo sami!
Ti izkušnje iz tekmovanj na snegu koristijo tudi v lokostrelstvu? Ali je občutek na tekmovanju primerljiv? Seveda si pod pritiskom na vrhu proge enako kot si pod pritiskom na strelni liniji. Če primerjam, so deskarska tekmovanja bolj kaotična in imajo manj pravil kot jih imamo pri lokostrelstvu. Občutek, ko ti gre dobro in imaš dober dan, izvedeš trike, ki si jih dolgo treniral, je sigurno primerljiv z dobro odstreljenim krogom.
Imaš še kakšen nasvet ali anekdoto, ki bi jo delil z nami? Delajte kar vas veseli in ne se preveč ozirati na druge. Vsak si naredi svojo pot, ki ne bo ista od poti koga drugega.
Nejc, hvala ker si z nami delil svojo zgodbo in nasvete. Vse dobro ti želimo v sezoni 2023, tako na snegu kot na lokostrelski progi!
Zadnji vikend februarja je v Kamniku potekalo dvoransko državno prvenstvo. V sobotnem delu tekmovanja so lokostrelci odstrelili 60 strelov na razdaljo 18 metrov.
Uvrstitve na DP U13, U18, U21 in 50+: Neža Nanut, 1./16. mesto, 548 Kristjan Prodan, 1./4. mesto, 550 Maja Drešar, 1./4. mesto, 523 Nina Corel, 2./3. mesto, 550 Viktor Primožič Gogala, 3./4. mesto, 566 Taja Klabjan, 3./9. mesto, 413 Denis Fink, 3./10. mesto, 561 Harper Rojc, 4./9. mesto, 409 Draž Kljun, 4./4. mesto, 522 Rebeka Božeglav, 4./4. mesto, 251 Svit Katarinčič, 5./11. mesto, 509 Jure Grandič, 6./9. mesto, 289 Avgust Fičur, 7./10. mesto, 372 Zarja Mahnič, 8./16. mesto, 484 David Pešić, 8./8. mesto, 330 Oliver Tristan Dinić, 8./10. mesto, 362 Aron Stergar, 10./10. mesto, 162 Anja Drešar, 13./16. mesto, 451 ekipno Corel, Nanut, Mahnič, 1. mesto, U21 ekipno Kljun, Prodan, Katarinčič, 2. mesto, U21
V nedeljo so člani odstrelili dvoboje za uvrstitve na absolutnem državnem prvenstvu. Najvišje se je uvrstila Nina Corel, ki je med članicami z ukrivljenim lokom pristreljala bronasto medaljo.
Uvrstitve članov: Nina Corel, 3. mesto Ana Umer, 6. mesto Neža Nanut, 7. mesto Viktor Primožič Gogala, 8. mesto Zarja Mahnič, 9. mesto Mitja Fabjan, 9. mesto Kristjan Prodan, 9. mesto Robert Luštrek, 9. mesto Denis Fink, 9. mesto Marko Petrič, 17. mesto Draž Kljun, 19. mesto Svit Katarinčič 21. mesto ekipno Nanut, Corel, Umer, 1. mesto, članice UL ekipno Primožič Gogala, Petrič, Fink, 3. mesto, člani SL ekipno Prodan, Kljun, Katarinčič, 5. mesto, člani UL
Po tekmi smo se pogovarjali z Nežo Nanut, ki je tekmovala tako v U18 kategoriji kot tudi med članicami z ukrivljenim lokom. O tekmi je povedala takole:
“Na tekmo sem prišla malo slabe volje, zaradi tehnike. Zadnji teden sem na treningu delala na novem tehničnem elementu in nisem bila še sigurna, če bom uspela na tekmi zadevo izvest. Med sobotnimi ogrevalnimi serijami pred kvalifikacijami, mi je uspelo priti do dobrega strela. Celo tekmo sem pazila na tehniko in se razveselila rezultata 275 v prvi polovici. V drugi so bili zadetki slabši ampak sem na koncu imela vseeno samo dva kroga manj kot v prvi polovici. Na koncu sobotnega dela sem bila zadovoljna za končni rezultat, kljub slabši tehniki v drugi polovici kvalifikacij. Domov nesem tri zlate medalje – iz posamične tekme U18, U21 ekipne in iz članske ekipne tekme. Za nedeljske dvoboje sem upala, da ne bom pod prevelikim pritiskom in da bom zmagala prvi dvoboj. Uspelo mi je. Drugi dvoboj, 1/4, se mi je poslabšala tehnika, nisem čutila “back tensiona” in tega nisem uspela popravit. Zadetki so bili slabši in izgubila sem proti Nini Corel. Med članicami sem bila sedma.”
Čestitke vsem nastopajočim na letošnjem dvoranskem državnem prvenstvu!
Naši šolarji so v soboto, 18. februarja, tekmovali na področnem šolskem tekmovanju. Večina jih je tekmovala na tekmi za zahodno Slovenijo na Vrhniki, dva tekmovalca pa sta tekmovala v Grižah, ker obiskujeta šolo v Ljubljani, ki spada na vzhod Slovenije. Najuspešnejši so se povzpeli na stopničke. Domov so odnesli 8 posamičnih medalj in eno ekipno. Večina tekmovalcev se je uvrstila na državno šolsko prvenstvo, ki bo 18. marca v Kamniku.
Medalisti: Taja Klabjan, učenke 4-6 razred goli lok Harper Rojc, učenke 4-6 razred goli lok Maja Drešar, učenke 4-6 razred ukrivljeni lok Zarja Mahnič, učenke 7-9 razred ukrivljeni lok Neža Nanut, dijakinje ukrivljeni lok Mia Velkova, dijakinje ukrivljeni lok Draž Kljun, dijaki ukrivljeni lok Viktor Primožič Gogala, dijaki sestavljeni lok Anja Drešar, Luka Malič, Neža Nanut, dijaki ekipno
Ta stran za boljše delovanje uporablja piškotke. Predvidevamo, da se z uporabo strinjate.SprejmemVeč o piškotkih
Informacije o piškotkih
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Any cookies that may not be particularly necessary for the website to function and is used specifically to collect user personal data via analytics, ads, other embedded contents are termed as non-necessary cookies. It is mandatory to procure user consent prior to running these cookies on your website.
