Rojena je 23.10.1954 v Kopru. Z družino je živela v Ankaranu in obiskovala OŠ v Hrvatinih. Po končani splošni gimnaziji v Kopru se je vpisala na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo na Univerzi v Ljubljani in diplomirala iz pedagoške matematike s fiziko.
Kot učiteljica matematike in fizike se je najprej zaposlila na Osnovni šoli Dušana Bordona v Kopru, zatem pa delala 10 let na Osnovni šoli Škofije. Po 11 letih dela v šolstvu se je zaposlila kot poslovna sekretarka v privatnem podjetju z 21 zaposlenimi, kjer je delala dobra 3 leta, od tega zadnji 2 leti tudi kot računovodkinja. Zatem je leta 1991 odprla samostojni knjigovodski servis, v katerem je bila zaposlena skoraj 2 leti. Ker so jo v šolstvu cenili in nujno potrebovali, je konec leta 1992 odšla nazaj v šolo in do upokojitve konec februarja 2015 delala kot učiteljica matematike in fizike na Osnovni šoli Koper.
Med lokostrelce je zašla leta 1984, ko se je včlanila v Lokostrelski klub Ankaran, sprva le kot podporna članica, kasneje pa tudi kot aktivna tekmovalka in vodja mladih v lokostrelskih krožkih. Kot predsednica kluba je Lokostrelski klub Ankaran vodila v letih 1989 – 1996 in kasneje 1997 – 2004 delala kot predsednica upravnega odbora kluba. V klubu so ob 20-letnici rekli, da je pravzaprav duhovni vodja kluba: vsa leta je podpirala svojega moža pri strokovnem in tekmovalnem delu, v lokostrelstvo sta z možem vpeljala tudi oba otroka, iz članov kluba pa sta poskušala ustvariti veliko družino. Podpirala in motivirala je vse tekmovalce pri nastopih na tekmovanjih ter vpeljala v klub številne mlade tekmovalce. Skozi lokostrelski krožek, ki ga je vodila na osnovni šoli 12 let, je z osnovami lokostrelskih veščin seznanila preko 200 mladih. Od leta 1987 je bila vaditeljica lokostrelstva, leta 2004 pa je postala učiteljica lokostrelstva. Predsedovanje v klubu je ponovno prevzela leta 2014 in pod njenim vodstvom je klub pridobil organizirano trenersko delo v vseh selekcijah ter posledično redne dotacije, ki omogočajo normalno delovanje kluba. Z njeno angažiranostjo pa klub pridobil tudi urejeno lokostrelsko strelišče v sklopu športnega parka MO Koper.
Tekmovala je z golim, ukrivljenim (tedaj olimpijskim) in sestavljenim lokom. Leta 1990 se je z olimpijskim lokom uvrstila v jugoslovansko državno reprezentanco za nastop na balkanskem prvenstvu v Romuniji, vendar se zaradi politične situacije tekmovanja ni udeležila. Zatem je prešla z olimpijskega loka na sestavljeni lok. V letih 1990-2003 je bila večkratna članica državne reprezentance, več let je imela status športnice državnega razreda in tri leta status športnice mednarodnega razreda, osvojenih ima 19 naslovov članske državne prvakinje in 3 ekipne naslove, osvojenih ima kar 60 članskih državnih in dva svetovna rekorda, je nosilka medalj z evropskega Grand prixa in svetovnega pokala leta 2000 na Kubi. V letih 1992 – 1994 je bila tri leta zapored zmagovalka Slovenskega pokala v svoji kategoriji. Leta 1991 je bila proglašena za najboljšo športnico občine Koper in tretjo najboljšo športnico Primorske, leto kasneje pa za 2. najboljšo športnico občine Koper.
Najvišji mednarodni dosežki:
– zlata ekipna medalja z evropskega Grand Prix-a na Danskem leta 2000
– dve bronasti medalji s svetovnega pokala na Kubi leta 2000
– 5. mesto ekipno na tarčnem EP v Turčiji leta 2000
– 6. mesto na EP Field v Bovcu leta 1999
– 7. mesto na dvoranskem SP na Finskem leta 1991
– 10. mesto na svetovnih igrah na Nizozemskem leta 1993
– 10. mesto na svetovnih igrah na Japonskem leta 2001
Ves čas svoje tekmovalne aktivnosti je bila aktivna tudi v Lokostrelski zvezi Slovenije. Od leta 1986 je bila s krajšimi prekinitvami članica izvršnega odbora Lokostrelske zveze Slovenije, v letih 2002-2004 pa tudi predsednica strokovnega sveta in vodja mladinskega programa. Leta 2004 je bila izvoljena za predsednico Lokostrelske zveze Slovenije in jo vodila do avgusta 2011. Obdobje njenega
7 letnega predsedovanja Lokostrelski zvezi Slovenije zaznamuje kvalitetno delo s tekmovalci, še posebno z mladimi in pridobitev strokovnih kadrov za to delo ter zagotovitev denarnih in materialnih sredstev organizacije. To je bilo namreč obdobje, ko je Lokostrelska zveza prvič zaposlila trenerje, sprva Katjo Čavničar, zatem pa Mateja Zupanca, obdobje, ko so bile s trenerji sklenjene prve pogodbe za treniranje reprezentančnih tekmovalcev, obdobje, ko se je financiranje Lokostrelske zveze Slovenije bistveno spremenilo, predvsem pa povečalo in so imeli reprezentanti prvič v zgodovini svoje reprezentančne nastope v začetku vsaj deloma, kasneje pa v celoti pokrite. Prej so si namreč člani reprezentanc sami zagotavljali sredstva za reprezentančne nastope.
Pred prevzemom predsedniške funkcije pa je bila Irena Rosa s svojim dolgoletnim delom prisotna tudi pri soustvarjanju zgodovine Lokostrelske zveze Slovenije in slovenskega lokostrelstva. Spodaj je nanizanih le nekaj utrinkov iz te zgodovine:
– 1984 – na mednarodnem tekmovanju Field (nekoč Hunter&Field) na Debelem rtiču uporabljena 1. računalniška obdelava rezultatov, radijska povezava med delavci na terenu, objava rezultatov na 6 tarč
– 1988 v LZS uveden sestavljeni lok (compound)
– 1991 ustanovljen slovenski pokal
– 1991 izdana 1. revija Puščica – urednik Merela
– 1993 1. DP 900 krogov
– 1993 Lokostrelstvo vključeno v šolski šport
– 1993 1. zunanje DP za učence osnovnih šol RS
– 1996 1. 70m krog v LZS – Koper
– 1996 v klubu izdelana ura za vodenje tekmovanja
– 1997 1. zunanje DP za učence srednjih šol RS
– 1998 zaživi internetna stran Lokostrelske zveze Slovenije (LZS)
– 1999 v LZS uveden Fita pokal
– 2002 konstituiran izobraževalni svet (Zupanc, Merela, Čavničar)
– 2003 pridružitev 3D zveze k Lokostrelski zvezi Slovenije in uradno priznanje 3D
Svojo sodniško pot je gradila nekako vzporedno s svojo tekmovalno potjo in potjo svojih družinskih članov, pa tudi z aktivnostjo v LZS. Že leta 1986 je postala članica tedanje sodniške komisije SSJ (Streličarski savez Jugoslavije) in leto kasneje je tudi sama postala nacionalna sodnica ter članica in predsednica sodniške komisije. Članica jugoslovanske sodniške komisije je bila do leta 1989.
Razen v času njenega predsedovanja Lokostrelski zvezi Slovenije je bila v letih 1987-2004 (razen leta 1991) in 2011-2015 je tudi predsednica sodniške komisije Lokostrelske zveze Slovenije. Sredi leta 2015 je bila spet izvoljena za članico izvršnega odbora Lokostrelske zveze Slovenije. Zaradi te izvolitve se je morala zaradi nezdružljivosti funkcij odreči vodenju sodniške komisije, a je ostala njen duhovni vodja in koordinatorica sodniške komisije z izvršnim odborom zveze.
Leta 1989 se je v tedanji Jugoslaviji prvič udeležila mednarodnega izobraževanja za mednarodne sodnike, leta 1994 pa je postala mednarodna sodnica. Po končani tekmovalni karieri je sodila na številnih evropskih in svetovnih prvenstvih, evropskih in svetovnih pokalnih tekmovanjih ter kar na štirih Olimpijskih igrah:
– na OI v Sydneyu 2000,
– na OI v Pekingu 2008,
– na OI v Londonu 2012 in
– na Para OI v Riu de Janeiru 2016.
Bila je DoS (direktorica streljanja) na številnih tekmovanjih evropskega in svetovnega pokala, na tarčnem SP v Italiji, na Danskem in v Mexicu, na 1. Evropskih igrah v Bakuju, na Svetovnih igrah v Wroclawu ter na Para OI v Riu de Janeiru 2016.
Od leta 1997 dalje je zastopala Lokostrelsko zvezo Slovenije na skoraj vseh kongresih evropske in svetovne lokostrelske zveze, ki se običajno odvijajo pred začetkom evropskih in svetovnih tarčnih prvenstev. Bodisi kot tekmovalka, sodnica, vodja poti, delegatka Lokostrelske zveze Slovenije ali tehnična delegatka je bila od leta 1990 dalje prisotna na večini EP in SP ter na mnogih drugih pomembnih mednarodnih tekmovanjih.
Leta 2010 je pri svetovni lokostrelski zvezi World Archery uspešno zaključila zahtevno izobraževanje za organizatorje tekmovanj in tako pridobila uradni naziv in pogoje za delo tehnične delegatke na mednarodnih tekmovanjih. Znanje je prenašala tudi na domač teren in tako je v sklopu izobraževanj usposobila tudi vse slovenske organizatorje lokostrelskih tekmovanj in direktorje streljanja. V Lokostrelski zvezi Slovenije je namreč vsa leta pripravljala in izvajala izobraževanja in usposabljanja za vse vodje tekmovanj, vse DoS-e in vse nacionalne sodnike doslej. V obdobju 1988
– 2019 se je v Lokostrelski zvezi Slovenije tako pod njenim vodstvom izšolalo 67 nacionalnih sodnikov.
Je tudi avtorica vseh prevodov knjig mednarodnih lokostrelskih pravil in sodniških priročnikov od leta 1996 dalje. Leta 1996 je iz angleščine prvič prevedla v slovenščino knjigo World Archery (takrat FITA) pravil in knjigo zatem še večkrat posodobila in preoblikovala, tako kot se je spreminjala tudi v originalni obliki na papirju. Danes imamo elektronsko knjigo pravil, katere avtorica slovenske izdaje je tudi Irena Rosa.
V letih 2002-2005 je bila članica komisije svetovne lokostrelske zveze (tedaj Fita, danes World Archery) za razvoj mladinskega lokostrelstva, že od leta 2003 dalje pa je predsednica evropske komisije za razvoj lokostrelstva med mladimi v evropski lokostrelski zvezi WAE.
Evropsko panožno zvezo World Archery Europe (WAE) in svetovno panožno zvezo World Archery (WA) je od leta 2001 dalje že 25-krat zastopala kot tehnična delegatka na evropskih in svetovnih tekmovanjih. To ni neka nadzorna funkcija, pač pa desna roka organizatorja in ob obojestranskem sodelovanju je tako sodelovala pri uspešni organizaciji mnogih tekmovanj.
Zadnjih 15 let aktivno dela tudi na področju organizacije tekmovanj:
– leta 2005 je bila vodja organizacije evropskega mladinskega pokala v Italiji,
– istega leta vodja tekmovanja na Evropskem Field prvenstvu na Rogli,
– leta 2014 je bila vodja tekmovanja na Evropskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani
– leta 2015 vodja tekmovanja na Evropskem dvoranskem prvenstvu v Kopru
– leta 2016 vodja tekmovanja na Evropskem 3D prvenstvu na Mokricah
– leta 2017 vodja tekmovanja na Evropskem Field prvenstvu na Mokricah
– leta 2019 vodja tekmovanja za Evropski mladinski pokal v Čatežu ter
– za ponovno Evropsko Field prvenstvo na Mokricah in
– za Evropski klubski pokal v Čatežu.
Leta 2020 naj bi bila vodja tekmovanja za Evropsko 3D prvenstvo v Mariboru, a je bilo tekmovanje zaradi epidemije preneseno v leto 2021. Je tudi vodja tekmovanja za Evropski mladinski pokal, ki je predvideno maja 2021 v Čatežu.
Danes je članica izvršnega odbora Lokostrelske zveze Slovenije, predsednica Lokostrelskega kluba Ankaran, članica strokovnega sveta Športne zveze Koper, predsednica evropske komisije za delo z mladimi pri Evropski lokostrelski zvezi WAE, tehnična delegatka na evropskih tekmovanjih mladih po Evropi ter vodja mednarodnih tekmovanj v Sloveniji.
Svojo mednarodno sodniško kariero je Irena Rosa zaključila kot glavna sodnica na svetovnem Field prvenstvu v Italiji. V mednarodni panožni zvezi velja namreč omejitev starosti 65 let. Letos pa se je Irena Rosa odločila, da sodniške vrste zapusti tudi na nacionalnem nivoju.
Za svoje delo je prejela številna priznanja Športne zveze Koper, Mestne občine Koper, Lokostrelske zveze Slovenije, OKS in World Archery Europe. Ob podelitvi nagrade MO Koper leta 2016 sta nastala spodnji članek in spodnja predstavitev – film:
• https://ekopercapodistria.si/nasi-kraji/nagrajenci-mestne-obcine-koper/
• https://www.youtube.com/watch?v=tDbRkN4SRpM
Koper, 17.12.2020
